Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) je v četrtek, 17. novembra 2011, organizirala okroglo mizo na temo naraščanja slabovidnosti, njenega pravočasnega prepoznavanja in primernih ukrepov, ki bi bili za obvladovanje slabovidnosti nujni. Predstavnikom ZDSSS so se pridružili priznani strokovnjaki na področju oftalmologije, optometrije in tiflopedagogike iz Slovenije in tujine.
O soočenju s slabovidnostjo in pravočasnim ukrepanjem za zagotavljanje neodvisnega življenja so se pogovarjali doc. dr. Mirna Štabuc Šilih, dr. med., spec. oftalmologinja, asist. mag. Nataša Vidovič Valentinčič, dr. med. spec. oftalmologinja, tiflopedagoginja Mirjana Hafnar, Tomaž Wraber, predsednik ZDSSS ter gosta iz Švedske, optometrist prof. dr. Jörgen Gustafsson in specialist za slabovidnost Krister Inde. Vsi so se strinjali, da je slabovidnost danes izjemno velik problem, včasih celo večji kot slepota, saj je na začetku zelo težko opazna. Ko pa je slabovidnost že tako razvita, da je ni moč spregledati, pa je velikokrat že prepozno za učinkovite ukrepe.
Pogled na govornike
»Slabovidnosti se pogosto ne zavedajo niti vsi, ki delajo v zdravstvu, niti družine prizadetih in pogosto celo prizadeti sami ne. To povzroča velike osebne stiske in probleme v družinah in pri delu, državi pa ogromne stroške. Najnovejši podatek z letošnjega svetovnega kongresa Vision 2011 pravi, da vsi stroški, povezani z izgubami vida po celem svetu skupaj znašajo kar tri bilijone dolarjev. Kolikšen delež k temu znesku prispeva Slovenija?« se sprašuje Tomaž Wraber, predsednik ZDSSS.
Tomaž Wraber, predsednik ZDSSS
Potrebni so preprosti in učinkoviti ukrepi
Po mnenju udeležencev ukrepi, ki bi lahko preprečili slabovidnost, niso zelo dragi, niti zapleteni, a jih v Sloveniji na žalost še ne izvajamo v praksi, zato je tudi zavedanje prebivalstva o tej problematiki na izredno nizki ravni. Da iz začetne težave ne bi nastal velik družben problem, je potrebno sprejeti učinkovite ukrepe, ki bi omejili slabovidnosti. Primerni ukrepi in rehabilitacija sta namreč naložbi, ki lahko prihranita številne stroške za socialne, medicinske in druge ukrepe, razbremenili pa bi lahko tudi zdravstveno blagajno.
Oftalmologinji doc. dr. Mirna Štabuc Šilih in asist. mag. Nataša Vidovič Valentinčič sta med drugim poudarili, da se težave začnejo pri odkrivanju oseb z okvaro vida. Veliko ljudi, ki se s tem soočijo, namreč ne pridejo v ambulanto ali pridejo prepozno. To bi lahko rešili s preventivnimi presejalnimi testi in tako bi lahko tudi prihranili, tako denar za razne medicinske in socialne ukrepe, kot tudi številne osebne stiske, s katerimi se soočajo posamezniki, ki jim peša vid.
Tomaž Wraber, predsednik ZDSSS
Primer dobre prakse: obravnava slabovidnosti na Švedskem
ZDSSS pri svojem delovanju in nakazovanju problematike slabovidnosti in slepote pogosto izpostavlja izjemno dober primer obravnave in urejenosti področja slabovidnosti na Švedskem. To sta potrdila tudi gosta s Švedske, prof. dr. Jörgen Gustafsson in Krister Inde, ki sta z udeleženci okrogle mize delila svoje izkušnje in predstavila, kako obravnavajo slabovidnost na Švedskem. Po njunem mnenju je namreč s slabovidnostjo, ki je obravnavana na primeren način, mogoče polno in kreativno ter predvsem neodvisno živeti. Na Švedskem namreč slabovidnost obravnavajo in ponujajo brezplačno rehabilitacijo v kar 34 centrih za vid (Low Vision Center), kjer za slabovidne skrbijo oftalmologi, optometristi, terapevti in socialni delavci.
Specialist za slabovidnost Krister Inde je na zanimiv način ilustriral stanje na Švedskem. »Želimo, da je obravnava slabovidnosti razumljena kot rock’n’roll in ne kot dolgočasna pomoč ljudem v stiski. Na Švedskem smo na primer tako med drugim namesto šol za slepe in slabovidne otroke začeli odpirati centre za vid. Tam je na voljo celovita rehabilitacija, tudi pomoč na čustveni ravni, da se posameznik lažje sooči s pešanjem vida, kot tudi pomoč pri načrtovanju poklicne kariere. Tako ostanejo ljudje kljub pešanju vida delovno in družbeni aktivni in samostojni.«
Dodatne informacije: 01/470 02 11, zdsss@zveza-slepih.si
