13.6. 2022
Med naseljema Nadgorica in Podgorica se nahaja 402m visok Soteški hrib. Domačini ga imenujemo gora Olka. Pred slovensko osamosvojitvijo je bil vrh hriba obiskovalcem nedostopen, ker je imela JLA na njem letalski radar. Po letu 1990 pa je ta hrib postal prijetno sprehajališče domačinom in vsem, ki radi raziskujejo ljubljansko okolico.
Na hrib vodi veliko uhojenih poti, najlaže dostopno in označeno, pa opišem tukaj.
Z avtobusom mestnega prometa št 21, se iz smeri Ježica pripeljemo do avtobusne postaje Nadgorica. Takoj za avtobusno postajo prečkamo Zasavsko cesto in se napotimo po Nadgoriški cesti naravnost dokler se da. Nato se obrnemo desno do cerkve in tam zavijemo levo proti gozdu. Ko se konča asfaltirana pot, nadaljujemo po makadamu in po približno 100 metrih zavijemo desno v klanec. Pot je sicer gozdna, a dobro vidna. Na drevesih so puščice, ki kažejo proti vrhu. Po približno 20 minutah pridemo do klopce, ki jepokrita in zato zelo primerna za počitek v deževnem vremenu ali pa senčna poleti. Če nadaljujemo proti vrhu, kaj kmalu z desne zaslišimo radar. Nadaljujemo ob ograji v levo in kmalu pridemo do široke makadamske ceste, ki nas vodi do uradno označenega vrha. Na njem je vpisna knjiga, miza s klopmi in celo zvonček, mimo katerega ne more noben otrok. Pot nadaljujemo po grebenu in po približno (10) minutah pridemo do steze, ki pelje levo v dolino. Če se odločimo zanjo pridemo do široke makadamske ceste, ki nas bo pripeljala nazaj v civilizacijo. Če pa želimo svoj izlet še malo podaljšati, pri vznožju hriba zavijemo desno in po 50 metrih pridemo do ljubke gugalnice, kjer lahko pripravimo piknik, da bo pot do doma lažja.
Ob povratku se držimo makadamske ceste, ki vodi levo in nas pripelje nazaj v vas Nadgorica. Ko zopet zagledamo nadgoriško cerkev, z orientacijo ni več težav.
Ta izletniška točka ni zanimiva le zaradi sprehoda v naravi, temveč tam raste veliko borovničevja, ki v ugodnih vremenskih pomladih bogato rodi. Jeseni je tam bogata gobja letina, ne manjka pa tudi kostanja, če je leto temu naklonjeno.
Sabina Dermota