22.jun. 2017
Dve človeški ušesi omogočata vzporedno komunikacijo: eno z računalnikom, drugo s sogovornikom
Predstavljajte si, da se človek s hudo okvaro vida (z diagnozo slep ali slaboviden) pogovarja po telefonu s stranko, istočasno pa mora poslušati program, s katerim dobiva informacije z računalnika. Ali pa obratno, ko ta človek išče na računalniku določeno informacijo, stranka pa medtem posluša govor njegovega računalnika. Ker se zvočne informacije prekrivajo, bo zelo […]
22.mar. 2017
Ob petnajstem jubileju revije RIKOSS
Poljudnoznanstvena revija RIKOSS praznuje 15-letnico. V tem času je izšlo 60 številk, v njih je bil objavljenih več kot 600 avtorskih člankov, s čimer je revija dosegla nivo poljudnoznanstvene revije – edine te vrste v Sloveniji in regiji. Preberite celoten članek: 15.obletnica revije RIKOSS
01.jul. 2016
Zbornik: Umetnost in hendikep
Ljudje s posebnimi potrebami oz. hendikepom so vso znano zgodovino povezani z umetnostjo kot njeni ustvarjalci, izvajalci, prenašalci ali uporabniki umetniških del. Prenekateri poznavalci umetnosti pravijo, da so mnoga velika umetniška dela nastala iz trpljenja. Bodisi trpljenja, ki izhaja iz prikrajšanosti, bodisi trpljenja, ki izhaja iz hrepenenja po nečem, kar takrat ni dosegljivo. Umetnik to […]
25.feb. 2016
Kratko navodilo za uporabnike bralnikov zaslona
V prispevku si preberite kratka navodila za branje PDF dokumentov z bralniki zaslona. Navodilo za branje PDF.
Letos slepi in slabovidni obeležujejo 95. obletnico samoorganiziranosti. 7. novembra 1920 so tedanji slepi iz Slovenije ustanovili Podporno društvo, ki je predhodnica današnje Zveze slepih in slabovidnih Slovenije (Ljubljansko jutro 1922). V članku bomo ocenili, kaj se je v tem času spremenilo na bolje in kaj se še ni, kar se tiče dogajanja v odnosu […]
20.nov. 2012
Marrakeški sporazum odpira pot do zakonite kopije objavljene literature za ljudi z ovirami branja
Sporazum omogoča dostop do tiskane, elektronske in zvočne oblike vseh objavljenih
del za ljudi z ovirami na področju branja.
01.mar. 2011
Ali se lahko brajeva pisava podreja modnim muham: standard oblike in standard velikosti brajeve pisave
Potem, ko je bila sprejeta Konvencija o pravicah invalidov, se vedno več organizacij
trudi, da bi naredili napise na izdelkih v braillovi (v nadaljevanju brajevi) pisavi, saj se
s tem omogoči samostojnost slepih. Žal pa se pogosto dogaja, da pripravljajo brajeve
napise ljudje, ki se na to ne dovolj spoznajo. Če naj bo brajev zapis uporaben za
branje slepih, se je pri tem poleg standarda oblike potrebno držati tudi standarda
velikosti.
20.okt. 2009
Louis Braille in njegov genialni izum
Zbornik besedil, ki je nastal ob 200-letnici rojstva Louisa Brailla, izumitelja pisave slepih, brajice. Besedila sta izbrala in uredila Sonja Pungertnik in Marino Kačič. Prenos: Louis Braille in njegov genialni izum
12.jun. 2006
Bela palica – mednarodni dan bele palice
Leta 1970 je Mednarodna zveza slepih razglasila 15. oktober za mednarodni dan bele palice. Bela palica za
slepe/slabovidne (ang. white cane) je danes povsod po svetu priznana kot pripomoček, ki ne le identificira pot
slepi osebi, ampak jim zagotavlja varno hojo iz vidika prometa. Je pripomoček, ki služi kot podaljšek roke /
antena za prepoznavanje in zaznavanje ključnih predmetov v okolju, ovir, strukture tal, vzpetin ipd. Istočasno je opozorilo drugim, da je njen uporabnik slep/slaboviden in ima zato posebne potrebe in pravice.
20.feb. 2006
Louis Braille, Brajeva pisava in računalnik
Louis Braille je okrog leta 1822 izumil “brajevo pisavo”, svetovno znani sistem reliefnega tiska, ki ga uporabljajo slepi in delno videči ljudje za branje in pisanje. Od takrat naprej slepi sami pišejo, berejo in so tako pismeni. Brajeva pisava je bila prirejena za večino jezikov tega sveta od Albanščine do jezika plemena Zulu.