Neznani slikar, Janez Herbert grof Lamberg
leto nastanka: 1648
tehnika: olje na platnu
mere: 209 x 117,5 cm

Slika, ki v višino meri več kot dva metra, spada med redke ohranjene celopostavne portrete iz sredine 17. stoletja. Prevladujejo rjave, zlate in rdeče barve.

Upodobljen je Janez Herbert grof Lamberg, ko je bil star 27 let. Odločno zre v nas. Za tisti čas je bil modno oblečen. Ima široko sivo srajco, rumen telovnik in temno rdeče hlače s sivimi vzorci, ki segajo do kolen. Čez ramo ima okrasni pas, okrog vratu čipkast ovratnik. Obut je v usnjene škornje s širokimi zavihki. Na mizo je odložil klobuk z rdečo pentljo.

Ob njem je njegov pes. Gre za lovskega psa bele in rjave barve. Med njima se čuti naklonjenost. Grofova roka počiva na glavi zvestega psa, ki ima okoli vratu ima zapeto rdečo ovratnico, na kateri sta vidni črki G in H.

Grof Lambert je postavljen pred nedoločljivo temno ozadje z zastorom.

Dobro stoletje po nastanku je bila slika del portretne galerije družine Lamberg na Cekinovem gradu v zdajšnjem parku Tivoli, po drugi svetovni vojni pa je portret postal del zbirke Narodne galerije.

Vabimo vas v Narodno galerijo, vstop je za slepe in slabovidne brezplačen. Organiziramo tudi brezplačni vodeni ogled, ki ga naročite na telefonski številki 01 24 15 415 ali na elektronskem naslovu dejavnosti@ng-slo.si.

Vabljeni k spremljanju prenosa Svete maše z Okroglega pri Naklem, ki se bo začela danes ob 19h. Sveto mašo v spomin dobrotniku slepih in slabovidnih msgn. Tomu Zupanu bo daroval Miro Šlibar, s petjem in sodelovanjem pa jo bodo popestrili naši člani.

Spoštovani,

tudi letos obeležujemo Teden slepih in slabovidnih, ki tradicionalno poteka v prvem tednu junija in nas spodbuja, da se kot družba ustavimo, premislimo in spregovorimo o položaju slepih in slabovidnih oziroma ljudi z okvaro vida na splošno – ne le z vidika težav, temveč predvsem z vidika možnosti, priložnosti in potenciala, ki ga kot skupnost predstavljamo. Letošnji Teden smo odprli 29. maja 2025 s pomembnim dogodkom, strokovnim posvetom za delodajalce z naslovom »SE VIDIMO NA DELU«, kar ni le prijazna besedna igra, ampak izraz naše skupne vizije – vizije vključujoče družbe, v kateri tudi slepi in slabovidni dobimo priložnost, da dokažemo svoje znanje, voljo, strokovnost in talent.

Dogodek je združil številne deležnike: strokovnjake, institucije, delodajalce, podporne službe in same slepe in slabovidne. Slišali smo denimo, kako lahko sodobna tehnologija, osebna asistenca, dostopnost in odprtost ustvarjajo okolje, kjer slepota ali slabovidnost nista ovira. Predstavili so se posamezniki, kot je Matej Auguštin, ki je ob podpori mentorice uspešno zaključil usposabljanje na delovnem mestu, in Marko Mikulin, ki kot terapevt gradi odnose z ljudmi na temelju empatije, ne glede na to, kako vidi svet. Ugotovili smo, da primeri dobrih praks obstajajo – vendar še vedno niso pravilo.

Ob tem pa je jasno, da zaposlovanje ne more obstajati ločeno od izobraževanja in usposabljanja. Kot je poudarila tudi častna gostja dogodka, britanska veleposlanica gospa Victoria Harrison, priložnost za delo se začne s priložnostjo za znanje in kompetence. Vsaka pot do zaposlitve se začne z dostopom do kakovostnega, ustreznega in prilagojenega izobraževanja ter usposabljanja. Če otrok z okvaro vida že v izobraževalnem sistemu nima enakih možnosti za razvoj, pridobivanje znanja in krepitev samozavesti, potem niti najnaprednejši programi zaposlitvene rehabilitacije ne morejo popraviti tistega, kar je bilo zamujeno v otroštvu. Zato moramo ob razpravah o zaposlovanju vedno znova in znova spregovoriti tudi o stanju v sistemu izobraževanja.

Na tem področju pa se že dalj časa soočamo z resnimi izzivi. V zadnjem obdobju nas posebej skrbi nedvoumen rezultat pretekle odločitve, da se v isti vzgojno-izobraževalni zavod – Center IRIS – umešča tako slepe in slabovidne otroke kot tudi otroke avtističnega spektra. Brez vsakega dvoma jasno povemo: popolnoma podpiramo strokovni razvoj in izboljševanje pogojev za otroke z avtizmom. Vendar se je skozi zadnjih 15 let pokazalo, da združevanje dveh tako specifičnih skupin otrok v eno ustanovo brez jasne dolgoročne strategije, ustreznih prostorskih in kadrovskih pogojev ter ločenega strokovnega razvoja ni prava pot.
Slepota in slabovidnost predstavljata senzorično motnjo, ki zahteva popolnoma drugačen pedagoški pristop, pripomočke, didaktične metode in okolje kot avtistične motnje. Čeprav po naših informacijah pouk poteka v ločenih oddelkih in si vodstvo Centra IRIS zelo prizadeva za to, da bi bili pogoji za vzgojno izobraževalni proces čim boljši, se ob takšni združitvi v isti ustanovi upravičeno postavlja vprašanje njene smiselnosti.

Opazne so posledice: pomanjkanje tiflopedagogov na terenu, odhodi strokovnih delavcev iz Centra IRIS, izguba motivacije, razdrobljenost vodenja, pa tudi nezaupanje staršev in občutek, da se posebne potrebe slepih in slabovidnih otrok postavljajo v ozadje. Ob tem ne moremo mimo dejstva, da v Sloveniji nimamo stalnega študijskega programa za tiflopedagogiko – izobrazilo se je le nekaj posameznikov v okviru enkratnega razpisa na Pedagoški fakulteti. Gre za nevaren trend, ki kaže na postopno regresijo na področju vzgoje in izobraževanja slepote in slabovidnosti.

Žal se takšna regresija ne dogaja le na področju izobraževanja. Tudi na drugih področjih smo primorani neprestano voditi proaktivno delovanje – tako znotraj sistema invalidskega varstva kot tudi v dialogu z odločevalci, saj so potrebe slepih in slabovidnih vedno znova nerazumljene, podcenjene in sistemsko spregledane.

To se kaže, denimo, na področju osebne asistence in dolgotrajne oskrbe, kjer se kljub razlaganju in argumentiranju soočamo z neustreznimi ocenjevalnimi orodji za prepoznavanje potreb slepih in slabovidnih, posledično pa z zapleti pri priznavanju pravic. Podobno velja za pravico do pripomočkov, kjer številni bistveni pripomočki še niso dostopni v okviru javnega sistema. Slabovidni denimo še vedno niso upravičeni do namizne elektronske lupe, čeprav gre za osnovno pripomoček pri samostojnem življenju.
Slepi, ki so bili nekoč upravičeni do spremljevalca v zdravilišču, so denimo to pravico izgubili, kar je še en primer koraka nazaj.
Vse upe polagamo v to, da bodo pristojni deležniki ti napaki v kratkem popravili.

Morda še vedno obstaja tudi grožnja, da se brez premisleka prenese Dodatek za pomoč in postrežbo (DPP) za slepe in slabovidne v sistem dolgotrajne oskrbe, zaradi česar bi številni slepi in slabovidni lahko izgubili pravico do DPP. Prav tako predlagatelji niso predvideli posledic takšne spremembe na ostale pravice, ki so vezane na DPP.

Če vse to seštejemo, potem ne moremo več govoriti o vključevanju. Lahko govorimo le o tem, da se slepota in slabovidnost potiskata na rob, da se problematika obravnava parcialno, stihijsko in brez dolgoročnega načrta.
Zato ob tem Tednu slepih in slabovidnih jasno in odločno pozivamo: čas je za resen, strateški in odgovoren pristop. Začnimo s tem, da ponovno pričnemo krepiti tiflopedagoško in drugo stroko, ki sodeluje z reprezentativno invalidsko organizacijo. Okrepimo podporo samostojnim specializiranim izobraževalnim ustanovam za slepe in slabovidne. Poskrbimo za umestitev nujnih medicinsko – tehničnih pripomočkov v sistemsko financiranje, za ohranitev DPP in za stabilno mrežo osebne asistence in dolgotrajne oskrbe, predvsem z izvedbenimi predpisi, ki omogočajo realno ocenjevanje potreb slepih in slabovidnih. In predvsem – da gradimo mostove med izobraževanjem in zaposlovanjem, saj brez prvega drugega ne bo.

Na Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije si bomo še naprej prizadevali za enakost, dostojanstvo in priložnosti za vse. Verjamemo, da slepi in slabovidni ne predstavljajo breme, temveč neizkoriščen človeški potencial. Verjamemo, da družba, ki vidi v različnosti vrednost, postaja močnejša. In verjamemo, da skupaj lahko ustvarimo svet, v katerem »SE VIDIMO NA DELU«.

Prvi teden v juniju je že tradicionalno namenjen ozaveščanju videčih o potrebah in prilagoditvah ter tudi težavah, s katerimi se srečujemo slepi in slabovidni v vsakodnevnih situacijah.

Ob tem objavljamo program aktivnosti, ki se bodo zvrstile v tem obdobju:

Posredujemo vam obvestilo o prilagojeni filmski projekciji za slepe in slabovidne ter gluhe in naglušne na festivalu Kino Otok v okviru programa Podmornica.

Predvajal se bo film Kako sem po nesreči napisala knjigo in bo na sporedu v soboto, 7. 6. ob 11. uri v Kulturnem domu Izola.

Več o filmu:
Nina je stara 13 živi z očetom in bratom. Na mamo jo veže le kopica spominov, predvsem pa jo skrbi, da nima nobene fotografije, na kateri se vidi materin obraz. Ko v družinsko dinamiko stopi očetova nova partnerka Detti, Nina začne pisati o svoji materi, pri čem ji pomaga boemska soseda Lidija, ki je pisateljica. Na tej poti se deklica poglobi v celoten vrtinec čustev, sooča se z izgubo, odraščanjem in prvo ljubeznijo. Ups, ob silnem poglabljanju in učenju, Nina čisto slučajno ugotovi, da je napisala kar celo knjigo! Scenarij za film je prirejen po istoimenskem romanu Annet Huizing, ki je izšel tudi v slovenščini pri založbi Zala.

Na povezavi vam posredujem celoten program Podmornice, sledite nam tudi lahko na spletu: kinootok.org, facebook.com/kino.otok, instagram.com/kinootok_isolacinema. Predprodaja festivalskih abonmajev in prodaja vstopnic: mojekarte.si.

Vabimo vas, da se nam 30.5.2025 ob 10. uri pridružite na majski Petkovi zoom kavici, v kateri bomo z različnimi sogovorniki skušali osvetliti področje zaposlovanja slepih in slabovidnih z različnih zornih kotov.

To, da bi otrok nekoč lahko prispeval svoj del k dobrobiti družbe in tako finančno poskrbel zase, je gotovo želja vsakega starša in vzgojno-izobraževalnega sistema. Gotovo je to tudi želja vsakega posameznika. Življenjske poti so različne; nekatere so boj druge manj ovinkaste in nekatere so mnogo bolj strme od drugih. Nihče ne more drugemu govoriti kako naj hodi po svoji poti, lahko pa si izmenjamo izkušnje in informacije, ki so nam v pomoč pri hoji po naši življenjski poti. Gotovo je ključnega pomena tudi podpora, ki jo lahko nudimo drug drugemu. Vabimo vas, da se pridružite temu zanimivemu pogovoru, ki bo čudovita priložnost za to, da dobimo kakšno spodbudo zase in morda s svojo izkušnjo podpremo nekoga drugega.

Petkove zoom kavice so namenjene temu, da v pogovoru z gosti lahko sodelujete tudi udeleženci. Zato bomo zelo veseli vseh vaših misli, mnenj, vprašanj…

Vabimo vas, da se nam pridružite in s svojo prisotnostjo prispevate k še bolj zanimivemu pogovoru, v petek 30. 5. 2025, ob 10. uri na spodnji povezavi:
Petkova Zoom kavica

Vaših predlogov za Petkovo Zoom kavico bomo veseli na elektronskem naslovu: brigita.kosi@zveza-slepih.si .
Za tiste, ki bi morda imeli kakršnokoli težavo s prijavo, ostaja na voljo pomoč po telefonu na številki: 01 47 00 250 (Rok) in sicer uro pred začetkom.

Vse prejšnje »kavice« si lahko ogledate na Arhiv PZK.

Vabljeni na projekcijo filma Simon, ki bo v torek, 17. junij 2025, ob 18:00 v Kulturnem domu Cerknica, Cesta 4. maja 63, 1380 Cerknica

Simón je star enaindvajset let. Predstavi se kot pomočnik pri selitvah. Pravi, da ne zna kuhati in pomiti kopalnice, zna pa postlati posteljo. Zdi se, da je v zadnjem času postal drug človek …

Po filmu sledi pogovor z Dragico Fajon iz Varstveno delovnega centra Tončke Hočevar v Kopru.

Filmska projekcija bo prilagojena za slepe in slabovidne ter gluhe in naglušne, z zvočnim zapisom, slovenskimi podnapisi ter tolmačenje v slovenski znakovni jezik.

Vstopnice: Prispevek za ogled filma v Kulturnem domu Cerknica znaša 1 evro. V primeru večjega skupinskega obiska gluhih in naglušnih ter slepih in slabovidnih, organiziramo brezplačen prevoz.

Rezervacije na: kinobrezovir@kd-cerknica.si

Več o filmu: https://kd-cerknica.si/class/simon/

Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, Ljubljana, Groharjeva cesta 2, razpisuje prosto delovno mesto

OSEBNI ASISTENT (m/ž)

Opis delovnega mesta:

storitve, namenjene osebni pomoči uporabnice; storitve, namenjene pomoči v gospodinjstvu in drugih dnevnih opravilih; pomoč pri komunikaciji; spremstvo slepih in slabovidnih oseb; druga dela po nalogu in pooblastilu strokovnega vodje osebne asistence in tajnika Zveze.

Delovno mesto je v Ljubljani.

Kandidati/kandidatke morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

• osnovnošolska izobrazba
• opravljen vozniški izpit B-kategorije

Trajanje zaposlitve: 3 mesece.
Začetek zaposlitve: začetek septembra 2025.
Vrsta zaposlitve: krajši delovni čas 20 ur/teden (praviloma 3 dnevi v tednu: ponedeljek, petek, sobota).
Poskusno delo: 1 mesec

Vloge z življenjepisom sprejemamo do 1. 6. 2025 na elektronski naslov:info@zveza-slepih.si.
Ob prijavi navedite šifro oziroma registrsko številko oglasa: PS70074

Veit Königer, Brezmadežna
leto nastanka: 1762
tehnika: polikromiran les
mere: 165 x 85 x 58 cm

Kip, ki predstavlja Brezmadežno, je pokončen. Vidimo celotno postavo Marije, ki žari v zlatem. Marijina obleka in plašč sta oba iz zlate barve, gube figure pa nakazujejo, da je telo zasukano. Marijine roke so nežno sklenjene v molitvi in nagnjene v levo, njen obraz pa usmerjen v desno, s pogledom celo malce navzgor.

Žari tudi njen obraz, ki je kožne barve. Nežno obličje dopolnjujejo mandljaste oči, ravni nos, ovalna brada in komaj zaznavni podbradek. Lasje, ki so rjave barve, so speti.

Kip je iz lesene gmote oblikoval na Tirolskem rojeni kipar Veit Königer, ki se je po študiju na dunajski akademiji ustalil v Gradcu. Njegovo delo je opazil tudi dunajski dvor: od cesarice Marije Terezije je prejel dve medalji in naročila za palačo Schönbrunn. Ustvarjal je na prehodu med barokom in klasicizmom in posegal tako po lesu kakor po kamnu. S svojimi dramatičnimi serpentinastimi figurami pomeni vrhunec graškega rokokojskega kiparstva.

Kip Brezmadežne, ki je visok dober meter in pol, je nekoč stal na oltarju graščinske kapele Novo Celje, leta 1951 pa je z donacijo dr. Frana Windischerja prispel v stalno zbirko Narodne galerije.

Kip ima še eno zanimivost: Marija stoji na kači, ki ima v žrelu jabolko. To je simbol, ki opozarja na izvirni greh in Marijo kot novo Evo, ki je greh izbrisala.

Vabimo vas v Narodno galerijo, vstop za slepe in slabovidne je brezplačen. Organiziramo tudi brezplačni vodeni ogled, ki ga naročite na telefonski številki 01 24 15 415 ali na elektronskem naslovu dejavnosti@ng-slo.si.

V sodelovanju in s podporo Državne volilne komisije ter njihove strokovne službe, je ZDSSS pripravila zvočne posnetke javne objave o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti (ZDPIDU), EPA 1715-IX.

Glasovanje na zakonodajnih referendumih bo v nedeljo, 11. maja 2025, na voliščih, ki bodo odprta od 7. do 19. ure.

Več informacij o referendum ter zvočne posnetke lahko najdete na naši spletni strani: referendum-2025