Vabljeni na eno izmed slovenskih smučišč, ki so slepim in slabovidnim ter njihovim spremljevalcem odobrila popust v letu 2026:

POMEMBNO OBVESTILO:
Ob nakupu smučarske vozovnice se mora slepi ali slabovidni smučar vedno izkazati s člansko izkaznico ZDSSS; njegov spremljevalec lahko dobi smučarsko vozovnico samo ob prisotnosti slepega oz. slabovidnega.
Želimo vam prijetno smuko!

Smučiščem, ki so se odzvala in omogočila popuste se lepo zahvaljujemo.

Svetujemo, da pri načrtovanju poti na smučišče oziroma pred odhodom na smučišče preverite, ali smučišče obratuje. Zlasti manjša smučišča lahko zaradi pomanjkanja snega ali drugih razlogov tudi ne obratujejo.

Ste vedeli, da je smučanje paralimpijska disciplina?
Na letošnjih zimskih paralimpijskih igrah Milano Cortina, ki bodo na sporedu marca 2026, bodo nastopili slepi športniki v moški in ženski konkurenci v naslednjih disciplinah: slalom, veleslalom, super-G in smuk.
Na spodnjem Youtube prispevku si lahko ogledate kako smučajo slepi športniki:

V okviru enomesečne kampanje Ozaveščanja in krepitve kompetenc, ki poteka znotraj projekta Youth IMPACT, objavljamo tretji članek v nizu vsebin in osebnih zgodb, tokrat namenjenem razmisleku o dostopnosti in vključenosti mladih slepih in slabovidnih v mladinskem delu.

V četrtek, 15. januarja 2026, je potekala interaktivna delavnica Nove perspektive, namenjena mladinskim delavcem iz nevladnih organizacij in mladinskih centrov. Delavnica je bila zasnovana izkustveno in praktično ter je udeležencem ponudila priložnost za poglobljeno razumevanje slepote in slabovidnosti ter razmislek o tem, kako lahko mladinski delavci svoje delavnice, dogodke in aktivnosti zasnujejo odprto za raznolike načine sodelovanja mladih s slepoto in slabovidnostjo.
Na delavnici so mladinski delavci skozi izkustvene in praktične vaje spoznavali, kaj pomenita slepota in slabovidnost, ter kako že z manjšimi, a premišljenimi prilagoditvami omogočiti aktivno vlogo vseh udeležencev, mladih s slepoto in slabovidnostjo, v mladinskih programih.

Ta spoznanja so poglobili s pomočjo simulacijskih očal, s katerimi so preizkusili različne oblike okvare vida, ter z razmislekom o tem, kako so prostori, navodila in aktivnosti pogosto prilagojeni predvsem videčim. Poseben poudarek je bil namenjen praktičnim napotkom za komunikacijo in spremstvo slepih in slabovidnih oseb ter prilagajanju spletnih objav in besedil.

V praktičnih vajah so se udeleženci posvetili tudi prilagajanju mladinskih delavnic. Na primeru kratkih skupinskih aktivnosti so izkusili razliko med neustrezno in prilagojeno podanimi navodili ter v skupinah iskali načine, kako aktivnosti prilagoditi slepim in slabovidnim mladim, ne da bi pri tem izgubile svojo dinamiko ali namen. Med celotno delavnico so udeleženci med seboj delili tudi svoje izkušnje z delom in vključevanjem slepih in slabovidnih mladih.

Delavnica Nove perspektive se tako umešča v širši okvir projekta Youth IMPACT, katerega cilj je krepitev kompetenc mladinskih delavcev in organizacij za bolj vključujoče delo z mladimi s slepoto in slabovidnostjo. S poudarkom na praktičnih izkušnjah, izmenjavi znanj in razvoju prilagoditev projekt prispeva k ustvarjanju okolij, v katerih lahko mladi s slepoto in slabovidnostjo prevzemajo aktivno vlogo in razvijajo svoj potencial.

Pripravila: Tatjana Pustoslemšek

»Projekt sofinancira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.«

Avtor: Walter Dendy Sadler
Naslov: Skušnjava svetega Kevina
Čas nastanka: 1898 (?)
Tehnika: olje na platno
Mere: 76 × 64 cm

Prizor na sliki govori o svetemu Kevinu, irskem menihu iz 6. stoletja. Živel je kot puščavnik, ker pa so se mu pridružili številni učenci, je ustanovil samostan, ki je postal eden največjih na Irskem in znamenit romarski kraj. Po izročilu je bil sveti Kevin znan in spoštovan zaradi svojega spokorniškega in asketskega življenja. Strogo naj bi se izogibal žensk in neka ljudska legenda govori celo o tem, da naj bi utopil žensko, ki ga je skušala zapeljati. Ta nenaklonjen odnos do žensk se kaže v naslikanem prizoru, ki ga je slikar upodobil na nekoliko hudomušen način: mlada ženska se ponuja Kevinu, on pa ob tem zaničevalno viha nos.

Na sliki sta v ospredju dve figuri. Postavljeni sta v naravno okolje, v nekoliko divjo pokrajino ob tik vodi. Na levi strani stoji starejši moški, sveti Kevin. Oblečen je v dolgo, temno rjavo meniško oblačilo s kapuco. Njegova postava je precej močna in čokata. V levi roki drži ribiško palico, ki si jo je zadel čez ramo, obenem pa ima v isti roki čez palec napeljano nit, ki drži tri ulovljene ribe. V desni roki, ki jo je uprl v bok, drži manjšo knjižico, verjetno molitvenik. Na pas ima pritrjen kovinski ključ, verjetno samostanski. Glavo ima rahlo dvignjeno in obrnjeno proti nebu. Njegov obraz je napet, z zaprtimi ustnicami in zadržanim izrazom. Njegova drža kaže napor, kot da se skuša upreti nečemu, kar ga vznemirja, oziroma deluje nekoliko vzvišeno.

Na desni strani nasproti svetega Kevina stoji mlajša bosonoga ženska. Zgornji del njenega telesa je rahlo nagnjen naprej, kot da se želi približati moškemu. Oblečena je v temno zeleno krilo, ki ji sega čez kolena. Svetlejši zgornji del oblačila je na prsih odpet, tako da razkriva dekolte. Njeni lasje so temni in kratko pristriženi. Pogled usmerja proti svetemu Kevinu, ustnice ima privihane v nasmešek, izraz na obrazu pa kaže pričakovanje. Drža ženske je bolj mehka in sproščena v primerjavi s Kevinovo togostjo.

V ozadju je videti mirno pokrajino z vodo. Verjetno gre za jezero ali reko, ki se razteza v daljavo. Na obzorju se vidijo nizki griči, nad njimi pa nebo in na njem oblaki v sivi, beli in rumenkasti barvi. Svetloba je umirjena, zdi se, da je prizor ujet v poznem popoldnevu, ko se bo začelo počasi mračiti. Nasprotje med osebama pokaže tudi zanimiv kompozicijski detajl: menihova glava se dviga nad obzorje, medtem ko je glava ženske, ki ga zapeljuje, sklonjena pod njim – kot da je ona vezana bolj na tuzemske stvari, sveti Kevin pa se trudi za nebeške.

Umetnina je del občasne razstave Prebujanje lepote II, zbirka Crowther-Oblak − viktorijanska umetnost, ki bo v Narodni galeriji na ogled do 8. februarja 2026. Vstop je za slepe in slabovidne brezplačen. Organiziramo tudi brezplačni vodeni ogled, ki ga lahko naročite na telefonski številki 01 24 15 415 ali na elektronskem naslovu dejavnosti@ng-slo.si.

Besedilo: Tjaša Debeljak Duranović, Narodna galerija

Nagradna igra PREBERI MISEL V BRAJICI, ki smo jo na facebook strani zagnali ob Svetovnemu dnevu brajice, je padla na plodna tla! Hvaležni smo vsem, ki ste v njej sodelovali in odgovorili pravilno, torej v komentar vpisali misel Znanje je svetilka, ki osvetljuje pot. Pripenjamo filmski posnetek žrebanja, ki smo ga na naslovu Zveze opravili že prejšnji teden. Zavrtite si ga in se – če ste seveda imeli to srečo – poiščite med prejemniki spodaj navedenih nagrad. Čestitke!

📘1x knjiga Sonja Pungertnik: Misliš resno?
📙1x knjiga Stane Padežnik: Od točkopisa do eBralca
👕3x majica ZDSSS
🧢3x kapa ZDSSS

Posnetek žrebanja

Posredujemo vam vabilo na prvo predavanje v nizu predavanj o uporabi brajevih vrstic. Le te organizira Evropska zveza slepih (EBU) in bodo potekala v angleškem jeziku.

Na spletni povezavi najdete vabilo in povezavo do prijave, ki je nujna za pridobitev Zoom povezave: Expert roundtables: using your braille display like a pro

O predavanju (prevedeno iz vabila):

EBU vas z veseljem vabi na prihajajočo serijo spletnih okroglih miz delovne skupine za brajico, ki bodo namenjene različnim vidikom uporabe brajeve vrstice.

Na pogovorih bodo sodelovali člani naše delovne skupine za brajico ter priznani strokovnjaki s tega področja. Udeleženci bodo imeli priložnost izvedeti več o povezljivosti brajeve vrstice z drugimi napravami ter o tem, kako jo prilagoditi svojim osebnim potrebam. Okrogle mize bodo obravnavale tudi teme, kot so kar najbolj učinkovita uporaba brajevih vrstic za branje ter njihova uporaba pri ustvarjanju novih vsebin in pri pametnem ter učinkovitem delu.

Prva seja bo potekala 28. januarja ob 18:00 po srednjeevropskem času (CET) in bo vključevala zanimivo razpravo o tem, kako lahko kar najbolje optimizirate povezavo svoje brajeve vrstice z drugimi napravami.
Kot rečeno, organizator niza predavanj je EBU, tako bodo predavanja izključno v angleškem jeziku.

Kako vključujoča je naša družba za mlade slepe in slabovidne?

V okviru enomesečne kampanje Ozaveščanja in krepitev kompetenc, ki poteka znotraj projekta Youth IMPACT, objavljamo drugi članek v nizu zapisov in osebnih zgodb.

V ponedeljek, 12. januarja 2026, je potekal spletni seminar, namenjen predstavnikom organizacij s področja mladine, izobraževanja in zaposlovanja. Udeleženci so se seznanili s cilji projekta ter z osnovami razumevanja slepote in slabovidnosti. Poseben poudarek je bil namenjen dostopnosti in vključenosti ter razmisleku o tem, kako lahko organizacije že z manjšimi in premišljenimi prilagoditvami ustvarjajo bolj odprta in vključujoča okolja za mlade slepe in slabovidne. V ospredju je bilo ključno sporočilo seminarja, da dostopnost ni dodatek ali privilegij, temveč etični standard, pri čemer dostopnost odpira vrata, vključenost pa pomeni, da je oseba v okolju tudi dejansko dobrodošla.

Pomemben del programa je predstavljala tudi dobra praksa vključevanja mlade slabovidne osebe, podprta z osebno izkušnjo. Seminar se je zaključil z razpravo, vprašanji in izmenjavo povratnih informacij, ki so pokazale interes za nadaljnje učenje in razvoj vključujočih praks.

Pripravila: Tatjana Pustoslemšek

Projekt sofinancira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.

Bled, hotel Astoria, 5. januar 2026.
Na Višji strokovni šoli za gostinstvo, velnes in turizem, Bled, v okviru predmeta Poslovno komuniciranje in vodenje pod mentorstvom Dr. Darije Cvikl, študenti raziskujejo problematiko o dostopnosti turistične destinacije Bled. Namen je zelo ambiciozen – s pomočjo široko zastavljene ankete in zbiranjem različnih strokovnih stališč želijo bolje razumeti trenutno stanje na področju (ne)dostopnosti Bleda, ter tako ustvariti čvrsto podlago za informiranje ključnih deležnikov na področju dostopnega in vključujočega turizma na Bledu.
Svoja stališča sta podala tudi strokovna sodelavca Zveze, Gaja Beč in Marjo Kapelj, ki sta se z veseljem odzvala povabilu in približno dvajsetim študentom izvedla dvourno predavanje v dveh sklopih.

Predavanje je bilo namenjeno ozaveščanju o slepoti, slabovidnosti ter dostopnosti v turizmu. Uvodoma je bila predstavljena Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, krovna invalidska organizacija, ki zastopa pravice, interese in potrebe slepih in slabovidnih ter povezuje devet medobčinskih društev po Sloveniji. Organizacija izvaja številne programe, med drugim mrežo spremljevalcev, informativne dejavnosti, tehnične pripomočke, založništvo, programe za otroke in mladostnike, športne in kulturne dejavnosti ter osebno asistenco.

Sledila je razlaga kategorij slabovidnosti in slepote, ki se razlikujejo glede na odstotek ostanka vida in širino vidnega polja. Slabovidnost zajema ostanek vida med 10 % in 30 %, medtem ko slepota pomeni ostanek vida pod 2 % ali popolno izgubo zaznave svetlobe. Predstavljeni so bili praktični napotki za spremljanje slepih in slabovidnih oseb: vedno preverimo, ali oseba potrebuje pomoč, ponudimo komolec za »C« prijem, spremljevalec hodi korak pred osebo, nakazovanje predmetov poteka z vodenjem roke. Pri komunikaciji je pomembna jasnost, opisnost in neposreden nagovor slepe osebe, izogibanje besedam kot »tu« ali »tam« ter vprašanja, kot sta »Ali potrebujete pomoč?« in »Kako vam lahko pomagam?«. Predavanje je poudarilo tudi pomen tehničnih pripomočkov in sodobne tehnologije, ki slepim in slabovidnim omogočajo večjo samostojnost.

Drugi del predavanja je obravnaval dostopnost v turizmu. Dostopnost pomeni, da so turistične storitve, kraji in doživetja zasnovani tako, da jih lahko uporabljajo vsi ljudje, ne glede na telesne, senzorne ali kognitivne omejitve. Dostopen turizem omogoča samostojno, varno in dostojanstveno potovanje ter polno udeležbo, kar ni privilegij, temveč pravica. Poudarjeni so bili etični, družbeni in ekonomski razlogi za vlaganje v dostopnost: krepitev človekovega dostojanstva, enakopravnost, zmanjševanje osamljenosti, večja varnost za vse ter dolgoročni pozitivni ekonomski učinki. Dostopnost zmanjšuje stroške oskrbe, povečuje aktivnost prebivalstva, ustvarja nove storitve in delovna mesta ter odpira velik in rastoč trg dostopnega turizma, ki globalno dosega več kot 100 milijard evrov letno.

Predstavljene so bile vrste dostopnosti: fizična (rampe, dvigala, urejene poti), komunikacijska (brajeva pisava, znakovni jezik), kognitivna (enostavna navigacija), senzorična (prilagoditve za slepe, slabovidne, gluhe), socialna in storitvena (usposobljeno osebje, prijazno okolje) ter digitalna dostopnost. V okviru razlage digitalne dostopnosti (torej, da so spletne strani, aplikacije in vsebine zasnovane tako, da jih lahko uporablja čim več ljudi, kar vključuje tudi ljudi z oviranostmi in starostnike) so bile predstavljene dosedanje ugotovitve in analize, ki se odvijajo znotraj projekta DATIS. Ta dvoletni inter-regionalni projekt, v katerega je poleg 6 partnerjev iz Slovenije in Italije vključena tudi ZDSSS, po analizi potovalnih navad oseb z oviranostmi, testiranju spletnih strani in spletišč slovenskih in italijanskih turističnih ponudnikov prihaja v sklepno fazo priprave smernic za ponudnike. Slušateljem predavanja smo demostrirali tudi uporabo analitičnega orodja za testiranje dostopnosti konkretne spletne strani, ki je v veliko pomoč pri odpravi nedostopnosti na precej enostaven način.

Predavanje, ki je potekalo v sproščenem, vse prej kot formalnem vzdušju, smo sklenili z obljubo, da se še srečamo. Vsem študentom in profesorjem ter vsem, ki so dogodek omogočili in pomagali ipri njegovi izvedbi, se na tem mestu najlepše zahvaljujemo.

Narodni muzej Slovenije: Tabernakeljska omara z okrasom lacca povera
Razstava Barok v Sloveniji: arhitektura in uporabna umetnost
Naslov: Muzejska ulica 1, Ljubljana

Do nedelje, 18. januarja 2026, je v Narodnem muzeju Slovenije (enota Muzejska) na ogled razstava Barok v Sloveniji: arhitektura in uporabna umetnost. Projekt Barok v Sloveniji je združil tri slovenske ustanove: Narodni muzej Slovenije, Narodno galerijo in Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Eden od številnih razstavljenih predmetov na razstavi je tabernakeljska omara z okrasom lacca povera. Pripoveduje nam zgodbo o povsem drugačnem ritmu in tudi načinu življenja, kot ga poznamo danes. Bolj umirjenem, počasnejšem.

Pred štiristo do tristo leti, ko je Evropi kraljeval barok kot umetniški slog, se je ta kos pohištva uveljavil v domovih plemičev in bogatih meščanov. Že prej tabernakelj zasledimo v cerkvenih stavbah kot omarico za hrambo ciborija. Tabernakeljske omare so bile znamenje prestiža plemstva in bogatega meščanstva. Služile so za shranjevanje dragocenosti, pisalnega pribora in pisem. To je bil čas, ko je bilo pisanje pisem način življenja. Pripadniki višjih slojev so napisali vsaj eno pismo – raje več – na dan.

Tabernakeljska omara, okrašena v tehniki lacca povera, naj bi bila nekoč last enega od freisinških škofov. Zbirateljica Cecilija Strahlova je omaro našla v Škofji Loki in jo uvrstila v svojo zbirko. V Narodni muzej Slovenije je prišla leta 1930, ko je muzej odkupil Strahlovo zbirko.

»Tabernakeljska omara je sestavljena iz dveh delov – spodnjega predalnika s tremi predali in zgornjega dela z osrednjo omarico z enokrilnimi vratci, nad katero je okrasni nastavek, ob njej in pod njo pa številni predalčki. Čelnice predalčkov so izdelane iz vstavljenih stekelc, na katera so na notranji strani nalepljeni izrezani in kolorirani bakrorezi, ki prikazujejo upodobitve idealiziranih prizorov iz podeželskega življenja,« opisuje omaro Magdalena Mezeg, kustosinja za pohištvo v Narodnem muzeju Slovenije.

Opis tabernakeljske omare:
Materiali: mehek les, steklo, usnje
Mere spodnjega dela omare: višina 93 cm, širina 127,5 cm, globina 67 cm
Mere zgornjega dela omare: višina 89 cm, širina 123 cm, globina 43 cm
Izdelana je bila v drugi polovici 18. stoletja.

Besedilo: Tea Černe, kustosinja Narodni muzej Slovenije
Foto: Tomaž Lauko, fotograf Narodni muzej Slovenije

Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, Ljubljana, Groharjeva cesta 2, razpisuje prosto delovno mesto

OSEBNI ASISTENT (m/ž)

Opis delovnega mesta:

storitve, namenjene osebni pomoči uporabnice; storitve, namenjene pomoči v gospodinjstvu in drugih dnevnih opravilih; pomoč pri komunikaciji; spremstvo slepih in slabovidnih oseb; druga dela po nalogu in pooblastilu strokovnega vodje osebne asistence in tajnika Zveze.

Delovno mesto je v Ljubljani.

Kandidati/kandidatke morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

• osnovnošolska izobrazba
• opravljen vozniški izpit B-kategorije

Trajanje zaposlitve: 3 mesece.
Začetek zaposlitve: marec 2026.
Vrsta zaposlitve: krajši delovni čas 20 ur/teden.
Poskusno delo: 1 mesec

Vloge z življenjepisom sprejemamo do 21. 1. 2026 na elektronski naslov:info@zveza-slepih.si.
Ob prijavi navedite šifro oziroma registrsko številko oglasa: PY81905

Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, Ljubljana, Groharjeva cesta 2, razpisuje prosto delovno mesto

OSEBNI ASISTENT (m/ž)

Opis delovnega mesta:

storitve, namenjene osebni pomoči uporabnice; storitve, namenjene pomoči v gospodinjstvu in drugih dnevnih opravilih; pomoč pri komunikaciji; spremstvo slepih in slabovidnih oseb; druga dela po nalogu in pooblastilu strokovnega vodje osebne asistence in tajnika Zveze. Delo pri uporabniku bo pretežno zajemalo pomoč pri spremstvu na različnih poteh uporabnika.

Delovno mesto je na Škofljici.

Kandidati/kandidatke morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

• osnovnošolska izobrazba
• opravljen vozniški izpit B-kategorije

Trajanje zaposlitve: 3 mesece.
Začetek zaposlitve: marec 2026.
Vrsta zaposlitve: krajši delovni čas 20 ur/teden.
Poskusno delo: 1 mesec

Vloge z življenjepisom sprejemamo do 20. 1. 2026 na elektronski naslov:info@zveza-slepih.si.
Ob prijavi navedite šifro oziroma registrsko številko oglasa: PY81126