Avtor: Marino Kačič
Objavljeno: Rikoss, letnik 5, številka 1 / 2006

Louis Braille je okrog leta 1822 izumil “brajevo pisavo”, svetovno znani sistem reliefnega tiska, ki ga uporabljajo slepi in delno videči ljudje za branje in pisanje. Od takrat naprej slepi sami pišejo, berejo in so tako pismeni. Brajeva pisava je bila prirejena za večino jezikov tega sveta od Albanščine do jezika plemena Zulu.

Louis Braille se je rodil v majhnem mestu blizu Pariza 4. januarja 1809. Nekega dne, ko je bil še majhen fant, se je priplazil v očetovo delavnico, da bi se igral. Velikokrat je videl očeta pri izdelovanju čevljev in je želel poskusiti še sam. V roke je vzel šilo, koničasto orodje za izdelovanje lukenj v usnju. Ko se je nagnil naprej, mu je šilo zdrsnilo in prebodlo njegovo oko in ga za vedno uničilo. Čez čas se je infekcija prenesla še na zdravo oko in ostal je brez vida. Star je bil komaj 4 leta, pa je vseeno kasneje postal eden najslavnejših Francozov v zgodovini.

Imel je srečo, da so ga pri 10. letih poslali v Pariz na eno prvih šol za slepe. Tako se je izognil beračenju, kar bi ga najverjetneje doletelo kot večino slepih v tistem času. Šola je bila kot večina šol takrat: učence so tepli, zaklepali in jim dajali postan kruh in vodo. V šoli so slepe učence učili praktičnih spretnosti, kot je spletanje stolov in izdelava copat, da so si lahko zaslužili za življenje, ko so zapustili šolo. Enkrat na teden so dečke po kosilu peljali na sprehod v park, povezane med seboj z dolgo vrvjo.
Prva možnost opismenjevanja za slepe

Nekega dne je na šolo prišel nek vojak po imenu Charles Barbier. S seboj je prinesel sistem, imenovan “nočno pisanje”, ki ga je izumil zato, da bi si vojaki v jarkih lahko ponoči posredovali navodila, ne da bi se pogovarjali in s tem izdali svoj položaj. Sistem je vseboval 12 dvignjenih pik, ki naj bi v različnih kombinacijah predstavljale različne zvoke. Ker je bil sistem tako zapleten, da ga vojaki niso obvladali, ga je vojska zavrnila. Luisu pa se je posvetilo, da bi lahko tak način v poenostavljeni obliki bil uporaben. Naslednjih nekaj mesecev, v starosti 15 let, je eksperimentiral z različnimi sistemi, dokler ni našel idealnega, ki je uporabljal 6 pik. Vendar ga videči učitelji niso podpirali. Eden glavnih učiteljev je celo brajico na šoli prepovedal, kar je otroke samo podžgalo, da so jo še bolj uporabljali. Louis je še naslednja leta nadaljeval z delom na sistemu in razvil različne kode za matematiko in glasbo. Leta 1827 so izdali prvo knjigo v brajevi pisavi.

Louis je pri 19-letih postal učitelj na šoli, na kateri je bil poprej učenec. Njegovi učenci so ga občudovali in spoštovali kot prijaznega, sočutnega učitelja in odličnega glasbenika. Vedno je imel težave s slabim zdravjem in leta 1852 je v starosti 43 let umrl za tuberkulozo. Brajeva pisava je skoraj zamrla in nanj so skoraj pozabili. V njegovi domovini Franciji so mu priznali dosežke s tem, da so Leta 1952 njegovo truplo prenesli v Pariz in ga pokopali v Panteonu, domu Francoskih narodnih herojev.

6-točkovni zapis / klasična brajeva pisava

Brajeve črke, običajni znaki za ločila in nekaj znakov za simbole se prikažejo kot vzorci dvignjenih 6-točkovnih celic, ki se berejo z uporabo konic prstov. 6 točkovna brajeva abeceda, metoda za prikaz brajevih številk in nekaj brajevih znakov za ločila se uporabljajo v vseh jezikih, ki uporabljajo latinico. Brajevi znaki temeljijo na celici iz 6 pik v dveh stolpcih, v vsakem stolpcu po tri pike. Vključno s prazno celico je na voljo 64 različnih kombinacij pik. Višina pike je približno 0,5 mm. Vodoravni in navpični presledek med centri pik v celici je približno 2,5 mm, razmak med pikami dveh sosednjih celic je približno 3,75 mm vodoravno in 5 mm navpično. Standardna velikost strani v brajevi pisavi je 28 krat 28 cm in ima 40 do 42 celic v eni vrstici in 25 vrstic na enem listu.

6-točkovni sistem lahko omogoči 64 različnih kombinacij pit, torej enako število brajevih znakov v eni celici. Neuporabljena oziroma prazna celica se uporablja kot presledek. Nekateri znaki v celici imajo več pomenov. Na primer prvih 10 znakov je enakih za male črke, velike črke in številke. Med seboj jih razlikujemo tako, da dodamo ustrezen predznak. Na primer mali črki a dodamo predznak #a, kar pomeni številka 1. Črki b dodamo predznak #2, kar pomeni številka 2 itn. Tako številke, velike črke in nekateri drugi simboli zahtevajo več kot eno mesto oziroma več kot eno celico. Zaradi omejenih možnosti so se razvili različni sistemi zapisovanj, npr.: klasična brajeva pisava, brajev kratkopis, glasbena brajica, nemetova brajeva koda (za matematiko in znanstveni zapis), računalniška brajeva pisava (8-točkovni zapis veliko več možnostmi). Največja težava pri izmenjavi zapisov pa so še dodatne razlike med zapisi različnih govorečih dežel.

8-točkovni zapis / računalniška brajeva pisava

Računalniško brajevo pisavo so razvili za uporabo gradiv in delo z računalnikom. To pomeni, da so osnovnemu 6-točkovnemu brajevemu sistemu (2 stolpca po 3 pike), dodali spodaj še dve in tako dobili (2 stolpca po 4 pike). Uporabi se ga lahko kot zapis kot metodo akordnega (chord) 8 tipkovnega ročnega tipkanja za vnos podatkov. In hkrati se lahko uporabi kot 8 bitna bina rna računalniška koda. Pri slednjem so simboli in pravila za računalniško brajevo kodo definirana v Kodi (kodni tabeli) za zapis računalniškega brajevega zapisa. 8-točkovni brajev zapis lahko prikaže 255 različnih kombinacij brajevih pik v eni celici. To omogoča bistveno večje število brajevih znakov glede na 6-točkovno brajico. Tako ni več za številke in velike črke dodatnega znaka pred tem, ampak se kombinira z eno od spodnjih dveh dodatnih pik. Na primer: spodnja leva 7 pika se uporabi za velike črke, medtem ko desna spodnja 8 pika se uporablja za številke. Obstajajo še mnoge druge kombinacije za matematične znake in simbole. Vendar obstaja še vedno težava, ker nimamo poenotenih standardov med različnimi jeziki oz. različno govorečimi kulturami.

Računalnik in brajev zaslon

Nemški inženir Schönherr je izumil in leta 1975 patentiral Prvi elektro-mehanski braillov modul na svetu, ki je lahko prikazal in izbrisal brajeve znake. Bistvo tega izuma je elektro-mehanska gibljiva brajeva celica, kjer se pike glede na poslane elektronske podatke dvignejo ali spustijo. S tem je bil izpolnjen predpogoj za razvoj brajevih zaslonov, s katerimi so slepi dobili dostop do sveta obdelave digitalnih informacij. Njemu se lahko zahvalimo za računalniško brajevo pisavo in dostop do računalnikov sploh. To je bila revolucija kot pri Louisu braillu, ko so slepi vstopili med pismene. Tokrat so slepi lahko vstopili v virtualni svet računalnikov. V času Louisa so pisali in napisane informacije v brajevi pisavi lahko brali v glavnem slepi, v Schönherrjevem času so zapisani elektronski podatki za vse ljudi enaki, le output (izhod) do uporabnika je različen: za videče računalniški zaslon, za slepe pa brajev zaslon in govor. V informacijskem smislu je s tem premoščen prepad med videčimi in nevidečimi ljudmi.

Močno slabovidni inženir Schönherr je ustanovil leta 1974 podjetje Schönherr v Horb-Nordstettenu. Pripravljal se je na to, da bo dokončno oslepel. Zato je razvijal napravo, ki bi mu omogočala aktivnost tudi potem, ko bo slep. Tako je 1975 patentiral prej omenjeni elektronski element oz. elektronsko brajevo celico, za kar je dobil leta 1980 nagrado Louisa Brailla. Žal je njegove ambicije leto dni kasneje preprečila smrt v avtomobilski nesreči. Njegovo podjetje je prevzela neprofitna organizacija Deutsche Blindenstudienanstalt iz Marburga, kjer so nato izdelovali brajeve zaslone z imenom Blista gmbh. Zaradi slabih poslovnih rezultatov leta 1994 prevzame podjetje nov lastnik. Podjetje se preimenuje v Handy Tech in začne sodelovati s Siemensom, kjer danes razvijajo visoko tehnološke in napredne naprave za slepe iz tega področja. Tako se nadaljuje tradicija inženirja Schönherja in pravzaprav tudi Louisa Brailla.

Tema dvema genijema se lahko v veliki meri zahvalimo, da imamo danes slepi skoraj enakovredne možnosti dela prek računalnikov, kot jih ima povprečen videč človek. Seveda pod pogojem, da vloži precej truda, da to opremo osvoji do mere, ki mu omogoča polno funkcionalno uporabo možnosti za delo in s tem aktivno vključevanje v okolje. Da se to lahko zgodi, pa mora biti družba temu naklonjena ali pa si moramo mesto izboriti sami kot si je Louis Braille in njemu podobni.

Opomba: Besedilo članka se lahko uporablja skupaj z navajanjem imena članka, avtorja in mesta izdaje. Vse druge oblike uporabe so protizakonite!