V Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne je bila sobota, 26. septembra 2026, posvečena raziskovanju sveta šestih pik. Odvil se je namreč poseben tečaj brajice, namenjen širši javnosti. Dogodek je privabil raznoliko skupino ljudi, ki se pri svojem delu ali v vsakdanu srečujejo s slepimi in slabovidnimi – od osebnih asistentov, spremljevalcev in prostovoljcev do učiteljev ter sorodnikov. Celodnevno izobraževanje, ki je med 9. in 16. uro potekalo v prireditvenem prostoru knjižnice, je Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije organizirala v sklopu uspešnega projekta Kdo se boji brajice (BOBR), ki se bo uradno zaključil 31. oktobra letos.

Srečanje se je začelo s poglobljeno predstavitvijo specialne pedagoginje Brigite Kosi, ki je udeležence seznanila z razvojem in neprecenljivim pomenom tipa oziroma dotika pri slepih in slabovidnih. Ob tem je spregovorila tudi o vsebini nastajajočega priročnika Dopik, ki ga zveza pripravlja prav v okviru omenjenega projekta.

Po daljšem in sproščenem odmoru je ob 12.30 profesor slovenskega jezika Rok Janežič prisotne popeljal v svet brajice. Učenje je temeljilo na uveljavljenem priročniku Makovka avtorja Janeza Mlačnika. Gre za dragoceno gradivo, ki ga na medobčinskih društvih redno uporabljajo slepi in slabovidni mentorji pri seznanjanju zainteresiranih članov z osnovami te pisave. Udeleženci sobotnega tečaja so ob strokovnem vodstvu odkrivali črke, brali prve besede in se preizkusili v tipkanju na klasični brajev pisalni stroj. Ob praktičnem delu so se seznanili tudi s pestro paleto tehničnih pripomočkov za branje in pisanje, vse od zgodovinskih pripomočkov do najsodobnejše tehnologije.

Z izvedbo tečaja so organizatorji uspešno sledili svojemu osrednjemu cilju: spodbuditi uporabo brajice med slepimi ter hkrati opazno povečati njeno prepoznavnost in razumevanje v širši družbi. Udeleženci niso skrivali navdušenja nad pridobljenim znanjem. Izrazili so željo po nadaljnjih usposabljanjih na tem področju.

Brajica je veliko več kot le sistem drobnih izboklin na papirju; je nepogrešljiv most, ki močno povezuje svetova slepih in videčih. Ko se videči odločijo spoznati to edinstveno pisavo, ne širijo le lastnih obzorij, temveč neposredno soustvarjajo vključujočo družbo, v kateri s spoštovanjem in razumevanjem lažje beremo vsi.