Letos slepi in slabovidni obeležujejo 95. obletnico samoorganiziranosti. 7. novembra 1920 so tedanji slepi iz Slovenije ustanovili Podporno društvo, ki je predhodnica današnje Zveze slepih in slabovidnih Slovenije (Ljubljansko jutro 1922). V članku bomo ocenili, kaj se je v tem času spremenilo na bolje in kaj se še ni, kar se tiče dogajanja v odnosu […]

Sporazum omogoča dostop do tiskane, elektronske in zvočne oblike vseh objavljenih
del za ljudi z ovirami na področju branja.

Potem, ko je bila sprejeta Konvencija o pravicah invalidov, se vedno več organizacij
trudi, da bi naredili napise na izdelkih v braillovi (v nadaljevanju brajevi) pisavi, saj se
s tem omogoči samostojnost slepih. Žal pa se pogosto dogaja, da pripravljajo brajeve
napise ljudje, ki se na to ne dovolj spoznajo. Če naj bo brajev zapis uporaben za
branje slepih, se je pri tem poleg standarda oblike potrebno držati tudi standarda
velikosti.

Zbornik besedil, ki je nastal ob 200-letnici rojstva Louisa Brailla, izumitelja pisave slepih, brajice. Besedila sta izbrala in uredila Sonja Pungertnik in Marino Kačič. Prenos: Louis Braille in njegov genialni izum

Leta 1970 je Mednarodna zveza slepih razglasila 15. oktober za mednarodni dan bele palice. Bela palica za
slepe/slabovidne (ang. white cane) je danes povsod po svetu priznana kot pripomoček, ki ne le identificira pot
slepi osebi, ampak jim zagotavlja varno hojo iz vidika prometa. Je pripomoček, ki služi kot podaljšek roke /
antena za prepoznavanje in zaznavanje ključnih predmetov v okolju, ovir, strukture tal, vzpetin ipd. Istočasno je opozorilo drugim, da je njen uporabnik slep/slaboviden in ima zato posebne potrebe in pravice.

Louis Braille je okrog leta 1822 izumil “brajevo pisavo”, svetovno znani sistem reliefnega tiska, ki ga uporabljajo slepi in delno videči ljudje za branje in pisanje. Od takrat naprej slepi sami pišejo, berejo in so tako pismeni. Brajeva pisava je bila prirejena za večino jezikov tega sveta od Albanščine do jezika plemena Zulu.