<!-- saved from url=(0022)http://internet.e-mail -->
<!-- saved from url=(0022)http://internet.e-mail -->
<!-- saved from url=(0022)http://internet.e-mail -->
<!-- saved from url=(0022)http://internet.e-mail -->
<html>

<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content="text/html; charset=unicode">
<meta name="GENERATOR" content="Microsoft FrontPage 6.0">
<title></title>
<style>
<!--
table.MsoTableGrid
	{border:1.0pt solid windowtext;
	text-align:justify;
	font-size:10.0pt;
	font-family:"Times New Roman";
	}
-->
</style>
</head>

<body style="font-family: Arial">

<p align="center"><span style="font-size: 12pt"><font
color="#FF0000">R</font><font color="#0000FF">ačunalniško </font><font color="#FF0000">
I</font><font
color="#0000FF">nformacijsko </font><font color="#FF0000">K</font><font color="#0000FF">omunikacijsko
</font><font color="#FF0000">O</font><font color="#0000FF">bveščanje </font><font
color="#FF0000">S</font><font color="#0000FF">lepih in </font><font color="#FF0000">
S</font><font
color="#0000FF">labovidnih</font></span><font
color="#0000FF"><span style="font-size: 13pt"><br>
<br>
</span></font><img src="slikarikoss.jpg" alt="RIKOSS" width="250" height="188"></p>

<p align="center"><br>
Letnik 5, štev. 1 / (januar) 2006, ISSN 1854-4096<br>
<a href="http://www.zveza-slepih.si">Zveza društev slepih in slabovidnih 
Slovenije</a><br>
Odgovorni in tehnični urednik, Marino Kačič<br>
Naročnikov v elektronski in zvočni obliki: 954<br>
=================================================<br>
<font size="3">
<span style="font-size:12.0pt;mso-fareast-font-family:&quot;Times New Roman&quot;;mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:
EN-US;mso-bidi-language:AR-SA">Opozorilo: Avtorji prispevkov so sami odgovorni 
za svoja stališča!<br>
<br>
</span></font><font face="Arial"><a href="http://www.zveza-slepih.si/rikoss/">
<span style="text-align: center; background-color: rgb(0,255,0)">Domov</span></a><span style="text-align: center; background-color: rgb(0,255,0)">&nbsp;&nbsp; </span></font>
<font face="Times New Roman" size="3">
<a href="http://www.zveza-slepih.si/rikoss/urednistvo.htm">Uredništvo</a>&nbsp;&nbsp;
<a href="mailto:rikoss@zveza-slepih.si">Naročite se na brezplačen e-Rikoss</a></font></p>
<p align="center">&nbsp;</p>

<p><span style="font-family:Arial"><font face="Arial"><a name="KAZALO">KAZALO</a><br>
</font></span></p>
<p><a href="#1">1. UVODNIK: Louis Braille, brajeva pisava in računalnik</a><br>
<a href="#2">2. AVTOPORTRET: Hubert Verdnik</a><br>
<a href="#3">3. INTEGRACIJA: Pristopi k obravnavi slepega ali slabovidnega otroka</a><br>
<a href="#4">4. DOBRO JE VEDETI: Nove ugodnosti pri fiksni telefoniji za slepe in slabovidne</a><br>
<a href="#5">5. NOVE TEHNOLOGIJE: Postanite učinkovitejši, uporabite TextAloud</a><br>
<a href="#6">6. NAMIGI IN NASVETI: Odstranjevanje vodilnih presledkov, Razveljavitev zadnjega 
ukaza</a><br>
<a href="#7">7. OGLASNA DESKA: Nove zvočnice - zvočne knjige</a><br>
<a href="#8">8. POPOTNIŠKI UTRINKI: Slepota ni ovira za dosego izjemnih pohodniških uspehov</a><br>
<a href="#9">9. OBVEZNO ZA SLABOVIDNE: Izkoristimo ponujene možnosti ZoomText-a 9.0</a><br>
<a href="#10">10. Novičke: Talks 2.5, PC World: BitDefender najboljši antivirus, ADSL2+, 
Windows Vista, Trojanski konj po naročilu, Mars orbiter pred ciljem, Z geni do 
storilca</a><br>
&nbsp;</p>
<p><a name="1">UVODNI</a>K: <b>Louis Braille, brajeva pisava in računalnik</b><br>
Avtor: Marino Kačič<br>
********************************************************<br>
<br>
Četrtega januarja je bila obletnica rojstva Louisa Brailla. V času, ko je Živel 
Louis Braille so bili slepi ljudje nepismeni, bili so brez dela in večinoma 
berači. Danes je precej slepih, ki ne obvladajo brajeve pisave, še več tistih, 
ki niso usposobljeni za samodejno uporabo računalnika, torej so napol pismeni. K 
temu lahko dodamo, da tudi izobraženi in usposobljeni slepi/slabovidni&nbsp; služb skorajda nimajo. Ali 
lahko v prihodnosti pričakujemo sodobno beračenje? Trenutno se zdi vprašanje neumestno, a če se poglobimo v realnost 
nezaposlenosti slepih, nezainteresiranosti in nefunkcionalnega izobraževanja, ni tako nemogoče.<br>
<br>
<img border="0" src="arhrikos/louisfotka.jpg" width="252" height="336" alt="Slika Louis Braille (1809 - 1852)" align="left"></p>
<p>&nbsp;</p>
<p>Louis Braille je okrog leta 1822 izumil &quot;brajevo pisavo&quot;, svetovno znani sistem 
reliefnega tiska, ki ga uporabljajo slepi in delno videči ljudje za branje in 
pisanje. Od takrat naprej slepi sami pišejo in berejo in so tako pismeni. 
Brajeva pisava je bila prirejena za večino jezikov tega sveta od Albanščine do 
jezika plemena Zulu. <br>
<br>
&nbsp;</p>
<p>Louis Braille se je rodil v majhnem mestu blizu Pariza 4. januarja 1809. Nekega 
dne, ko je bil še majhen fant, se je priplazil v očetovo delavnico, da bi se 
igral. Velikokrat je videl očeta pri izdelovanju čevljev in je želel poskusiti 
še sam. V roke je vzel šilo, koničasto orodje za izdelovanje lukenj v usnju. Ko 
se je nagnil naprej, mu je šilo zdrsnilo in prebodlo njegovo oko in ga za vedno 
uničilo. Čez čas se je infekcija prenesla še na zdravo oko in ostal je brez 
vida. Star je bil komaj 4 leta, pa je vseeno kasneje postal eden najslavnejših 
Francozov v zgodovini.<br>
<br>
&nbsp;</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>Imel je srečo, da so ga pri 10. letih poslali v Pariz na eno prvih šol za slepe. 
Tako se je izognil beračenju, kar bi ga najverjetneje doletelo kot večino slepih 
v tistem času. Šola je bila kot večina šol takrat: učence so tepli, zaklepali in 
jim dajali postan kruh in vodo. V šoli so slepe učence učili praktičnih 
spretnosti, kot je spletanje stolov in izdelava copat, da so si lahko zaslužili 
za življenje, ko so zapustili šolo. Enkrat na teden so dečke po kosilu peljali 
na sprehod v park, povezane med seboj z dolgo vrvjo.<br>
<br>
Prva možnost opismenjevanja za slepe<br>
<br>
Nekega dne je na šolo prišel nek vojak po imenu Charles Barbier. S seboj je 
prinesel sistem, imenovan &quot;nočno pisanje&quot;, ki ga je izumil zato, da bi si vojaki 
v jarkih lahko ponoči posredovali navodila, ne da bi se pogovarjali in s tem 
izdali svoj položaj. Sistem je vseboval 12 dvignjenih pik, ki naj bi v različnih 
kombinacijah predstavljale različne zvoke. Ker je bil sistem tako zapleten, da 
ga vojaki niso obvladali, ga je vojska zavrnila. Luisu pa se je posvetilo, da bi 
lahko tak način v poenostavljeni obliki bil uporaben. Naslednjih nekaj mesecev, 
v starosti 15 let, je eksperimentiral z različnimi sistemi, dokler ni našel 
idealnega, ki je uporabljal 6 pik. Vendar ga videči učitelji niso podpirali. 
Eden glavnih učiteljev je celo brajico prepovedal, kar je otroke samo podžgalo, 
da so jo še bolj uporabljali. Louis je še naslednja leta nadaljeval z delom na 
sistemu in razvil različne kode za matematiko in glasbo. Leta 1827 so izdali 
prvo knjigo v brajevi pisavi. <br>
<br>
Louis je pri 19-letih postal učitelj na šoli, na kateri je bil poprej učenec. 
Njegovi učenci so ga občudovali in spoštovali kot prijaznega, sočutnega učitelja 
in odličnega glasbenika. Vedno je imel težave s slabim zdravjem in leta 1852 je 
v starosti 43 let umrl za tuberkulozo. Brajeva pisava je skoraj zamrla in nanj 
so skoraj pozabili. V njegovi domovini Franciji so mu priznali dosežke s tem, da 
so Leta 1952 njegovo truplo prenesli v Pariz in ga pokopali v Panteonu, domu 
Francoskih narodnih herojev.<br>
<br>
6-točkovni zapis / klasična brajeva pisava <br>
<br>
Brajeve črke, običajni znaki za ločila in nekaj znakov za simbole se prikažejo 
kot vzorci dvignjenih 6-točkovnih celic, ki se berejo z uporabo konic prstov. 6 
točkovna brajeva abeceda, metoda za prikaz brajevih številk in nekaj brajevih 
znakov za ločila se uporabljajo v vseh jezikih, ki uporabljajo latinico. Brajevi 
znaki temeljijo na celici iz 6 pik v dveh stolpcih, v vsakem stolpcu po tri 
pike. Vključno s prazno celico je na voljo 64 različnih kombinacij pik. Višina 
pike je približno 0,5 mm. Vodoravni in navpični presledek med centri pik v 
celici je približno 2,5 mm, razmak med pikami dveh sosednjih celic je približno 
3,75 mm vodoravno in 5 mm navpično. Standardna velikost strani v brajevi pisavi 
je 28 krat 28 cm in ima 40 do 42 celic v eni vrstici in 25 vrstic na enem listu.<br>
<br>
6-točkovni sistem lahko omogoči 64 različnih kombinacij pit, torej enako število 
brajevih znakov v eni celici. Neuporabljena oziroma prazna celica se uporablja 
kot presledek. Nekateri znaki v celici imajo več pomenov. Na primer prvih 10 
znakov je enakih za male črke, velike črke in številke. Med seboj jih 
razlikujemo tako, da dodamo ustrezen predznak. Na primer mali črki a dodamo 
predznak #a, kar pomeni številka 1. Črki b dodamo predznak #2, kar pomeni 
številka 2 itn. Tako številke, velike črke in nekateri drugi simboli zahtevajo 
več kot eno mesto oziroma več kot eno celico. Zaradi omejenih možnosti so se 
razvili različni sistemi zapisovanj, npr.: klasična brajeva pisava, brajev 
kratkopis, glasbena brajica, nemetova brajeva koda (za matematiko in znanstveni 
zapis), računalniška brajeva pisava (8-točkovni zapis veliko več možnostmi). 
Največja težava pri izmenjavi zapisov pa so še dodatne razlike med zapisi 
različnih govorečih dežel.<br>
<br>
8-točkovni zapis / računalniška brajeva pisava<br>
<br>
Računalniško brajevo pisavo so razvili za uporabo gradiv in delo z računalnikom. 
To pomeni, da so osnovnemu 6-točkovnemu brajevemu sistemu (2 stolpca po 3 pike), 
dodali spodaj še dve in tako dobili (2 stolpca po 4 pike). Uporabi se ga lahko 
kot zapis kot metodo akordnega (chord) 8 tipkovnega ročnega tipkanja za vnos 
podatkov. In hkrati se lahko uporabi kot 8 bitna bina rna računalniška koda. Pri 
slednjem so simboli in pravila za računalniško brajevo kodo definirana v Kodi 
(kodni tabeli) za zapis računalniškega brajevega zapisa. 8-točkovni brajev zapis 
lahko prikaže 255 različnih kombinacij brajevih pik v eni celici. To omogoča 
bistveno večje število brajevih znakov glede na 6-točkovno brajico. Tako ni več 
za številke in velike črke dodatnega znaka pred tem, ampak se kombinira z eno od 
spodnjih dveh dodatnih pik. Na primer: spodnja leva 7 pika se uporabi za velike 
črke, medtem ko desna spodnja 8 pika se uporablja za številke. Obstajajo še 
mnoge druge kombinacije za matematične znake in simbole. Vendar obstaja še vedno 
težava, ker nimamo poenotenih standardov med različnimi jeziki oz. različno 
govorečimi kulturami.<br>
<br>
Računalnik in brajev zaslon<br>
<br>
Nemški inženir Schönherr je izumil in leta 1975 patentiral Prvi elektro-mehanski 
braillov modul na svetu, ki je lahko prikazal in izbrisal brajeve znake. Bistvo tega izuma je 
elektro-mehanska gibljiva brajeva celica, kjer se pike glede na poslane 
elektronske podatke dvignejo ali 
spustijo. S tem je bil izpolnjen predpogoj za razvoj brajevih zaslonov, s 
katerimi so slepi dobili dostop do sveta obdelave digitalnih informacij. Njemu se lahko 
zahvalimo za računalniško brajevo pisavo in dostop do računalnikov sploh. To je 
bila revolucija kot pri Louisu braillu, ko so slepi vstopili med pismene. Tokrat 
so slepi lahko vstopili v virtualni svet računalnikov. V času Louisa so pisali 
in napisane informacije v brajevi pisavi lahko brali v glavnem slepi, v Schönherrjevem 
času so zapisani elektronski podatki za vse ljudi enaki, le output (izhod) do 
uporabnika je različen: za videče računalniški zaslon, za slepe pa brajev 
zaslon in govor. V informacijskem smislu je s tem premoščen prepad med videčimi in 
nevidečimi ljudmi.<br>
<br>
Močno slabovidni inženir Schönherr je ustanovil leta 1974 podjetje Schönherr v 
Horb-Nordstettenu. Pripravljal se je na to, da bo dokončno oslepel. Zato je 
razvijal napravo, ki bi mu omogočala aktivnost tudi potem, ko bo slep. 1975 
patentira prej omenjeni elektronski element oz. elektronsko brajevo celico, za 
kar dobi leta 1980 nagrado Louisa Brailla. Žal je njegove ambicije leto dni 
kasneje preprečila smrt v avtomobilski nesreči. Njegovo podjetje prevzame 
neprofitna organizacija Deutsche Blindenstudienanstalt iz Marburga, kjer nato 
izdelujejo brajeve zaslone in se preimenujejo v Blista gmbh. Leta 1994 prevzame 
podjetje nov lastnik, preimenujejo se v Handy Tech, začnejo sodelovati s 
Siemensom, kjer danes razvijajo visoko tehnološke in napredne naprave za slepe 
na tem področju. Tako se nadaljuje tradicija inženirja Schönherja in pravzaprav 
tudi Louisa Brailla. <br>
<br>
Tema dvema genijema se lahko v veliki meri zahvalimo, da imamo danes slepi 
skoraj enakovredne možnosti dela prek računalnikov, kot jih ima povprečen videč 
človek. Seveda pod pogojem, da vloži precej truda, da to opremo osvoji do mere, 
ki mu omogoča polno uporabo možnosti za delo. Želim si, da bi vodilni ljudje 
spoznali, da je visoka usposobljenost za uporabo te opreme ključna za 
enakopraven položaj slepih/slabovidnih v družbi. Če vodilni in strokovnjaki ne bodo 
omogočali možnosti za razvoj, potem se dajmo vsaj slepi in slabovidni&nbsp; medsebojno podpirati in 
pustimo vrlino nevoščljivosti na strani. Zgledujmo se raje po Schönherrju in 
Luisu braillu.<br>
<br>
Urednik, Marino Kačič<br>
<br>
<a href="#KAZALO">Na kazalo</a><br>
&nbsp;</p>
<p><a name="2">AVTOPORTRE</a>T: <b>Hubert Verdnik</b><br>
Pričakovanja in resničnost<br>
********************************************************<br>
<br>
Ko je človek mlad je seveda poln pričakovanj in želja. V življenju pa se žal 
mnoge stvari obračajo po svoje, pač po vplivu usode. Pisati o usodi je lahko 
popularno a po moje neproduktivno. Pisati o sebi pa je tvegano, saj pisec hitro 
zaide v pristranskost, kar škodi objektivnemu prikazu. Zato sem se šele po 
nagovarjanju prijateljev odločil da napišem nekaj o sebi in tako sodelujem v 
naši reviji s skromnim prispevkom.<br>
<br>
Rojen sem pred slabimi 68-leti v idilični hribovski vasici Remšnik, ki leži med 
Podvelko in Radljami ob Dravi. Že v zgodnjem otroštvu me je obiskala huda 
bolezen. Posledice so bile tudi hude. Najprej pri dveh letih oslepitev na desno 
oko, kasneje pa postopoma do sedmega leta starosti še na levo. Takrat se je 
začelo romanje od enega do drugega zdravnika, od ene do druge bolnišnice. Dokler 
starši končno niso doumeli, da mi vida nihče ne more vrniti. Medicina v 
medvojnih in v prvih povojnih letih pač ni bila sposobna večjih dosežkov. <br>
Leta 1949 sem bil vključen v Zavod za slepo mladino v Ljubljani, kjer sem končal 
osemletko. Šolanje v zavodu pa ni bilo zgolj učenje šolske snovi. V tistih časih 
nam je šola v zavodu omogočila učenje precej dodatnih znanj za življenje, na 
primer: ročne spretnosti, igranje na različne instrumente, obvladovanje 
gospodinjskih veščin ipd. Ta znanja so mi zelo pomagala kasneje v življenju. 
Zato imam o zavodu in njegovem prispevku za moje nadaljnje življenje v nasprotju 
z nekaterimi, dobro mnenje. <br>
<br>
Po končani osemletki sem imel polno želja. Rad bi se vpisal v gimnazijo ali 
glasbeno šolo. Pristal pa sem v Mariboru kot telefonist. Ta poklic je bil v 
tistih časih poleg fizioterapevta »paradni« poklic za slepe in slabovidne. V 60. 
in 70. letih prejšnjega stoletja je bila zaposlenost slepih in slabovidnih v 
Sloveniji precej visoka. Danes o tem lahko le sanjamo, saj so časi drugačni. 
Tradicionalnih poklicev skoraj ni več, zato je tudi zaposlenost invalidov 
nasploh komaj zaznavna.<br>
<br>
V Mariboru sem se hitro vključil v društveno življenje, ki je bilo takrat 
resnično pestro. Imeli smo na primer pevski zbor, glasbeno skupino in še nekaj 
drugih dejavnosti. Poudariti moram, da smo vsi sodelovali povsem prostovoljno in 
zelo zavzeto. nikoli ni nihče spraševal kaj bo dobil kot materialno nadomestilo. 
Dnevnic ali česa podobnega nismo poznali. Kot vemo pa je danes drugače.<br>
<br>
V Ljubljano sem se preselil leta 1977, kjer sem si ustvaril novo družinsko 
zvezo. Prva v Mariboru mi je razpadla. Leta 1980 sem postal predsednik Zveze 
društev slepih in slabovidnih in to funkcijo opravljal kar 20 let. Nekateri moje 
predsednikovanje ocenjujejo negativno, vendar delali smo pač v skladu s 
takratnimi možnostmi. Dejstvo je, da sem bil vedno izvoljen po takrat veljavnih 
aktih. Morda so današnji standardi drugačni, kakor so tudi časi drugačni.<br>
<br>
Z računalnikom sem se srečal po prevzemu funkcije predsednika Zveze društev 
slepih in slabovidnih Slovenije, saj smo prav takrat dobili prvo računalniško 
vodeno brajevo tiskarno. Inštitut Jožef Štefan nam je izdelal vmesnik za prenos 
črnega tiska v Brajevo pisavo. Seveda preko računalnika. Nato je prišel na vrsto 
uvoz prvih brajevih zaslonov. Kot je znano so bili to 40 znakovni Frank 
Avdiodata brajev zaslon. Uporabljal se je DOS operacijski sistem. Takrat so 
mnogi so bili takrat mnenja da Windows sistem za slepe in slabovidne ni primeren 
ali pa sploh neuporaben. Kasneje se je izkazalo drugače, česar smo lahko samo 
veseli.<br>
<br>
Zdaj sem že dolgo upokojen. Doma imam osebni računalnik, ki mi največkrat pomaga 
premostiti osebne stiske, probleme, ki jih v življenju nikoli ne zmanjka. 
Pogrešam pa ustrezen sintetizator govora. Do sedaj dostopni mi ne ustrezajo, saj 
me delajo živčnega. Zato vse tekste preberem s prsti, torej prek 80-znakovnega 
brajevega zaslona Alva Satelitte. Redno berem Dnevne časopise, ki so na voljo na 
EIS-u (elektronski informacijski sistem), to je na sedežu naše zveze. Prek 
istega sistema se poslužujem knjig. Včasih tudi kaj napišem ali se s kom 
dopisujem. Tako mi potekajo dnevi.<br>
<br>
Tehnologija tudi nam omogoča mnogo stvari, ki jih do sedaj nismo mogli početi 
sami. Če pomislim, da sem začel šolanje z brajevo tablico, danes pa imam možnost 
deskanja po svetovnem spletu, komuniciranja prek E-pošte in še marsikaj. Lahko 
samo rečem, nepredstavljivo. Po drugi strani ugotavljam, da tehnologija in njen 
napredek nista vedno najbolj prijazna do slepih in slabovidnih. V mislih imam 
razne male, ravne, na dotik težko razpoznavne tipkovnice ali gumbe, ipd. 
Verjetno so te stvari bolj ovira za nas starejše in naše stare sive celice. 
Navsezadnje sem napisal ta članek s pomočjo računalnika. Reviji Rikoss želim še 
veliko zanimivih in pestrih vsebin.<br>
<br>
<a href="#KAZALO">Na kazalo</a><br>
&nbsp;</p>
<p><a name="3">INTEGRACIJ</a>A: <b>Pristopi k obravnavi slepega ali slabovidnega otroka</b><br>
Avtorica: Doc.dr. Darja Kobal Grum, univ.dipl.psih.<br>
Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani <br>
********************************************************<br>
<br>
Psihosocialni in psihomotorični razvoj slepega ali slabovidnega otroka potekata 
po enakih zakonitostih in po enakih stopnjah kot pri videčem otroku. Razlike se 
pojavijo le v pojavnih oblikah posameznih stopenj, morebitnem medsebojnem 
prekrivanju in prepletanju in seveda v hitrosti njihovega pojavljanja. V 
svetovni literaturi in praksi je mogoče prepoznati dva, povsem nasprotujoča si 
pristopa, ki obravnavata celostni razvoj slepega ali slabovidnega otroka (Warren, 
1994). To sta: komparativni ali primerjalni in diferencialni ali razlikovalni 
pristop.<br>
<br>
Komparativni ali primerjalni pristop je v psihologiji in drugih strokah, ki se 
ukvarjajo s slepoto in slabovidnostjo, znan že od vsega začetka. Njegova 
značilnost je, da celostni razvoj slepega ali slabovidnega otroka obravnavamo 
tako, da ga primerjamo s povprečnim celostnim razvojem videčih otrok. Sovpadanje 
kronološke starosti ene in druge skupine, slepih in videčih torej, je eden 
glavnih kazalcev »normalnosti« celostnega razvoja slepih in slabovidnih otrok. 
Posledični sklep tovrstnega pristopa se steka v razumevanju slepote kot 
nenadomestljivega primanjkljaja, ki ga posameznik z nobenimi drugimi 
kompenzacijami ne bo zmogel nadomestiti oziroma preseči. <br>
<br>
Takšno razumevanje slepote gnezdi na utrjenih stereotipih in predsodkih o 
slepoti, ki so močno vraščeni tudi (ali pa še posebej) v predstavnikih 
posameznih strok in praks, ki imajo opravka s slepoto ali slabovidnostjo, pa 
tudi z drugimi ovirami (Zaviršek, Urh, 2005). Psihologi (Warren, 1994) 
opozarjajo, da takšen pristop sicer poda neke splošne primerjave med videčimi in 
slepimi ali slabovidnimi otroci, ki pa služijo le za najbolj grobo orientacijo 
razumevanja psihološkega vidika slepih in psihološkega vidika videčih. 
Primerjalni pristop je zato le najširša osnova, iz katere je sploh mogoče 
izvajati kakršen koli znanstveni in kasneje strokovno aplikativni pristop k 
slepoti ali slabovidnosti. Vztrajanje zgolj na primerjalnem pristopu tako 
neizogibno vodi v diskriminatorno obravnavanje slepih ali slabovidnih otrok, saj 
temelji na izkrivljeni predpostavki, da slepi ali slabovidni otrok v razvoju za 
videčim zaostaja. To je, denimo, tako kot če bi primerjali med sabo skupino 
otrok in skupino odraslih in bi rekli, da so otroci na vseh psiholoških 
področjih manj razviti in da zaostajajo od odraslih. Pri tem bi seveda popolnoma 
ignorirali vsa dognanja razvojne psihologije.<br>
<br>
Glavni poudarek primerjalnega pristopa je torej na zaostajanju ali zaostalosti 
slepega ali slabovidnega otroka v primerjavi z videčim vrstnikom. Prav zaradi 
neustreznosti primerjave slepega z videčim otrokom strokovnjak ne prepozna 
razvojnih mejnikov in zakonitosti, ki so značilne za populacijo slepih in 
slabovidnih otrok. Tako slepega otroka najprej samodejno izključi iz skupine 
vseh ostalih otrok, da ga lahko potem posledično vključi nazaj in ga primerja s 
primerjalno skupino. Na ta način dobi celo vrsto informacij o tem, česa slepi 
ali slabovidni otrok ne zmore in ne uspe doseči in česa ne bo zmogel in uspel 
doseči niti kasneje v življenju. Na dejanske dosežke pa običajno gleda kot na 
neverjetno ali nadpovprečno sposobnost posamičnega slepega ali slabovidnega 
otroka, ki so neponovljivi za drugega slepega ali slabovidnega otroka. Ni se 
namreč poučil, da gre pri večini dosežkov za povsem običajne razvojno pogojene 
napredke v otrokovem razvoju, ki jih je mogoče z ustreznimi edukacijskimi 
pristopi učinkovito spodbujati. Predstavniki strok, ki delujejo po primerjalnem 
pristopu, običajno podpirajo segregirane oblike vzgoje in izobraževanja slepih 
in slabovidnih otrok.<br>
<br>
Diferencialni ali razlikovalni pristop predstavlja nasprotje primerjalnemu. 
Temelji namreč na objektivnih znanstvenih ugotovitvah razvoja slepega ali 
slabovidnega otroka in ponuja vrsto strokovnih priporočil za pridobivanje 
ustreznih spodbud, ki slepemu ali slabovidnemu otroku omogočajo enake možnosti 
za vzgojo, izobraževanje in življenje v najširšem pomenu besede. Glavna 
značilnost razlikovalnega pristopa je, da išče razlike znotraj skupine, ki ji 
obravnavani otrok pripada, torej znotraj skupine slepih ali slabovidnih otrok in 
je ne primerja s skupino videčih otrok. Pri obravnavi slepega ali slabovidnega 
otroka je omenjen pristop tudi edini, ki zmore učinkovito in natančno 
prepoznavanje otrokovih specifičnih potreb in psihosocialnega razvoja. Zakaj? 
Strokovnjak, ki pri svojem delu uporablja razlikovalni pristop, išče razlage za 
določeno vedenje in določene razvojne izraznosti v razlikah znotraj populacije, 
ki ji otrok pripada. Za kriterij psihosocialnega razvoja posameznega slepega ali 
slabovidnega otroka vzame razlikovanje glede na reprezentativno skupino slepih 
ali slabovidnih otrok. Primerjava z razvojem videčih otrok mu služi le kot 
najširša opornica za ugotavljanje celostnega razvoja katerega koli otroka. 
Razlikovalni pristop sestavljata dva koraka.<br>
<br>
Prvi korak zajema natančen opis in pregled značilnosti slepih ali slabovidnih 
otrok. Pri tem je potrebno upoštevati, kakšne so povprečne značilnosti 
obravnavane populacije in do kod lahko segajo njeni odkloni. V statističnem 
jeziku bi rekli, da nas zanimata variabilnost in distribucija populacije slepih 
ali slabovidnih otrok.<br>
<br>
Drugi korak se nanaša na ugotavljanje povezanosti in, še pomembneje, 
ugotavljanje vzrokov omenjene variabilnosti in distribucije z ustreznimi 
korelati. Warren (1994) podaja primer tega koraka, ko se na primer sprašuje 
naslednje: če 6-letni otrok kaže določeno distribucijo kognitivnih spretnosti, 
potem, poudarja avtor, se moramo z vidika razlikovalnega pristopa vprašati, 
zakaj so nekateri otroci na levem koncu, drugi pa na desnem koncu distribucije. 
Z drugimi besedami: pri razlikovalnem pristopu je pomembno, da iščemo vzroke 
razlikovanja vedenja, spretnosti ali sposobnosti znotraj skupine slepih otrok. 
Le tovrstno iskanje nas bo pripeljalo do pravega strokovnega in znanstveno 
utemeljenega obravnavanja slepega otroka, s pomočjo katerega mu bomo lahko 
omogočali pridobivanje ustreznih razvojnih spodbud. S takšnim pristopom bomo 
tudi lažje prišli do odgovora, kako naj bosta oblikovana individualiziran in 
individualni program vzgoje in izobraževanja in kako ju bo mogoče izvajati. 
Psihologija izrecno poudarja, da je poleg vrojenih dejavnikov temeljnega pomena 
prav okolje, ki ponuja slehernemu otroku neskončno možnosti, a hkrati tudi 
neskončno ovir za njegovo vključitev v vsakdanje življenje. Zastareli in napačni 
strokovni pristopi običajno otroku vsadijo nepopravljivo škodo, zaradi katere je 
prikrajšan za nešteto vsakdanjih izkušenj, ki jih njegovi slepi vrstniki, ki so 
obravnavani strokovno ustrezno, z lahkoto in veseljem doživljajo. <br>
<br>
Tuje raziskave s področja psihologije in specialnih edukacijskih ved so pred več 
kot 20 leti pokazale, katera so tista temeljna področja, na katerih poteka 
celostni razvoj slepega ali slabovidnega otroka glede na njegovo kronološko 
starost. Leta 1986 je skupina ameriških raziskovalcev in praktikov (Brown, 
Simmons, Methvin, 1986) izdala že 5. izdajo priročnika za strokovno obravnavo 
slepega ali slabovidnega predšolskega otroka. Avtorji opozarjajo na 8 temeljnih 
področij, ki zahtevajo poglobljen strokovni pristop k slepemu ali slabovidnemu 
otroku. To so: (1) kognitivno področje, (2) verbalno področje, (3) 
socializacija, (4) področje kompenzatornih ali nadomestitvenih spretnosti, (5) 
področje samourejanja in samopomoči, (6) področje grobe motorike, (7) področje 
fine motorike in, če ima otrok ostanke vida (8) vaje vida. Vsako kronološko 
obdobje ima svoje značilnosti in otrok lahko napreduje v višjo fazo, ko usvoji 
spretnosti, ki so relevantne za njegovo kronološko starost. Priročnik obsega 
lestvico za ugotavljanje obvladovanja posameznih področij za 5 razvojnih 
obdobij, od rojstva do 6. leta starosti in ponuja vrsto didaktičnih metod in 
strategij za spodbujanje razvoja posameznih področij. Njihova spoznanja so danes 
med najbolj uporabljenimi in učinkovitimi metodami za ugotavljanje celostnega 
razvoja predšolskega slepega ali slabovidnega otroka v Združenih državah Amerike 
in v večini razvitejših evropskih držav.<br>
<br>
Literatura<br>
<br>
Brown, D., Simmons, V., Methvin, J. (1986). The Oregon project for visually 
impaired and blind preschol children (5. izdaja), Medford: Jackson Education 
Service District.<br>
<br>
Zaviršek, D., Urh, Š. (2005). Pravice oseb z intelektualnimi ovirami: dostopnost 
do izobraževanja in zaposlovanja. Budapest, Open Society Institute.<br>
<br>
Warren, D (1994). Blindness and children: An individual differences approach. 
Cambridge, University Press.<br>
<br>
<a href="#KAZALO">Na kazalo</a><br>
&nbsp;</p>
<p><a name="4">DOBRO</a> JE VEDETI: <b>Nove ugodnosti pri fiksni telefoniji za slepe in slabovidne</b><br>
Avtor: Marino Kačič<br>
********************************************************<br>
<br>
Vlada Republike Slovenije je v Uradnem listu RS št. 101, z dne 11.11. 2005 
objavila Uredbo v skladu z Direktivo 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z 
dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z 
elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (UL L št. 108 z dne 24. 
aprila 2002, str. 51), ki določa minimalne ukrepe za končne uporabnike invalide. 
Uredba določa nekatere ugodnosti za invalide na področju javnega omrežja fiksne 
telefonije, ki jih mora omogočiti ponudnik univerzalne telefonije pri analognem 
priključku (enojčku). Po e-pošti je med nami že krožilo nekaj informacij na to 
temo, kljub temu smo na uredništvo dobili več vprašanj. Zato smo v dogovoru in z 
razlago vodje službe za prodajo pri Telekomu d.d. pripravili poenostavljeno 
razlago o pravicah iz te uredbe: kdo ima pravico, kakšno pravico ima in kako naj 
jo uveljavi. Naj poudarim, da ta članek in razlaga v njemu je osredotočena zgolj 
na slepe in slabovidne, čeprav veljajo ugodnosti tudi za nekatere druge 
kategorije invalidnosti.<br>
<br>
1. Kakšne pravice izhajajo iz te uredbe?<br>
<br>
Slepi in slabovidni imamo dva sklopa pravic. Prvi sklop je splošen in namenjen 
večanju možnosti dostopa do informacij. Drugi sklop pravic do popustov je 
nadgradnja prvega sklopa in je namenjen olajševanju socialnih razlik. Zato imajo 
pravice do drugega sklopa le tisti iz prve skupine, ki izpolnjujejo še dodatne 
pogoje. (op. Več o pogojih v naslednjem poglavju)<br>
<br>
a) Sklop: &quot;pravice do dostopnosti informacij&quot;<br>
<br>
Pravica do govorne informacije iz univerzalnega telefonskega imenika. 
Upravičenec bo poklical na 080 1188, povedal kodo, ki jo bo dobil ob prijavi in 
tako brezplačno dobil iskano telefonsko številko. (op. Ta pravica velja iz 
svojega prijavljenega telefona in iz javne govorilnice). <br>
<br>
Pravica do govorne informacije o računu. Upravičenec bo lahko poklical na tel. 
Številko 080 8000, kjer mu bodo prebrali višino njegovega telefonskega računa.
<br>
<br>
Pravica do prednostne obravnave zahtevka za priključitev na javno fiksno 
omrežje. Slep/slaboviden, ki bo izpolnjeval pogoje (glej spodaj) in bo vložil 
zahtevek za nov priključek, ga bo moral Telekom prednostno obravnavati.<br>
<br>
Pravica do brezplačne prednosti pri odpravi okvare. Če pride na telefonski 
liniji upravičenca do okvare in jo bo prijavil, bo Telekom to okvaro prednostno 
obravnaval in jo odpravil.<br>
<br>
Pravica do dostopa do splošnih pogojev poslovanja v brajevi pisavi. V 
Telekomovih trgovinah lahko zaprosite ob oddaji ustreznega obrazca tudi za 
splošne pogoje, ki so napisani v brajevi pisavi. V prodajnem sektorju v Telekomu 
so povedali, da so na lastno pobudo naredili splošne pogoje tudi v zvočni 
obliki. Če želimo torej lahko vprašamo za splošne pogoje v brajevem zapisu ali v 
zvočnem na CD.<br>
<br>
<br>
b) Sklop: &quot;pravice do popustov&quot;<br>
<br>
Pravica do 5% popusta pri mesečni naročnini, le na fiksni analogni priključek (enojček).<br>
<br>
Pravica do 50% popust pri priključnimi, le na novi priključek fiksne analogne 
linije v javno omrežje Telekoma.<br>
<br>
<br>
2. Kdo je upravičenec do bonitet po tej uredbi?<br>
<br>
a) Upravičenci do &quot;pravice do dostopnosti informacij&quot;<br>
<br>
Do pravice za enake dostopnosti so upravičeni slepi ali slabovidni končni 
uporabniki oziroma naročniki, ki jim je bila ugotovljena najmanj 90% telesna 
okvara zaradi izgube vida. Izpolnjevanje tega pogoja se dokazuje z:<br>
- z veljavno odločbo ali sklepom pristojnega organa, s katerim je ugotovljena 
telesna okvara v skladu s predpisi, ki urejajo pravice invalidov, ali<br>
- z veljavno odločbo oziroma potrdilom o priznanem odstotku vojne invalidnosti v 
skladu s predpisi, ki urejajo vojne invalide, ali<br>
- z mnenjem izvedenskega organa Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 
Slovenije.<br>
<br>
<br>
b) Upravičenci do &quot;pravice do popustov&quot;:<br>
<br>
Do popusta pri priključku na javno telefonsko omrežje na fiksni lokaciji in do 
popusta pri mesečni naročnini so upravičeni naročniki in končni uporabniki 
invalidi, ki nimajo zagotovljenih sredstev za zadovoljevanje minimalnih 
življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Izpolnjevanje tega pogoja 
se dokazuje z:<br>
- z veljavno odločbo o upravičenosti do denarne socialne pomoči po zakonu, ki 
ureja socialno varstvo, ali<br>
- z veljavno odločbo s katero je podeljena pravica do prejemanja državne 
pokojnine ali varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko<br>
zavarovanje, ali<br>
- z veljavno odločbo, s katero je podeljena pravica do invalidskega dodatka ali 
pravica do družinskega dodatka ali pravica do oskrbnine po zakonu, ki<br>
ureja vojne invalide, ali<br>
- z veljavno odločbo, s katero je podeljena pravica do veteranskega dodatka po 
zakonu, ki ureja vojne veterane, ali<br>
- z veljavno odločbo, s katero je podeljena pravica do nadomestila za 
invalidnost po zakonu, ki ureja oblike družbenega varstva zmerno, težje in težko 
duševno ter najtežje telesno prizadetih oseb.<br>
<br>
Pojasnilo: Invalidi naročniki so tisti, ki imajo na svoje ime prijavljen telefon 
z analogno linijo na fiksno omrežje. Invalidi končni uporabniki pa so tisti, ki 
uporabljajo analogni telefon na fiksnem omrežju na svojem stalnem ali začasnem 
bivališču, ki pa ni napisan na njih.<br>
<br>
<br>
3. Kako uveljavljati pravice iz te uredbe?<br>
<br>
Slepi in slabovidni upravičenci (naročniki ali končni uporabniki) gredo z 
ustreznimi dokazili na katerokoli Telekomovo poslovalnico, kjer izpolnijo 
ustrezen obrazec in priložijo ustrezna dokazila: <br>
(1) Dokazilo o lastništvu priključka ali stalnem oz. začasnem bivališču (glej 
poglavje 2 / pojasnilo),<br>
(2) Dokazilo o ustrezni stopnji invalidnosti (glej poglavje 2 / a),<br>
(3) Če se uveljavlja pravice do popustov še dokazilo o šibkem socialnem položaju 
(glej poglavje 2 / b).<br>
<br>
Za dodatne informacije lahko pokličete na 080 8000, kjer vam po dogovoru 
pošljejo po faksu obrazec za uveljavljanje ene ali več od zgoraj omenjenih 
pravic. Obrazec kot rečeno dobite tudi v vsaki Telekomovi poslovalnici. 
Naročniki E-revije Rikoss ali tisti, ki se hkrati naročijo na brezplačno 
e-revijo Rikoss, lahko pišejo v uredništvo in zaprosijo, da jim pošljemo obrazec 
po elektronski pošti. Vladno uredbo kot je bila objavljena v Uradnem listu pa si 
lahko začasno ogledate tudi na<br>
<a href="http://www.zveza-slepih.si/rikoss">http://www.zveza-slepih.si/rikoss</a><br>
<br>
Opomba: avtor članka ne odgovarja za pravne posledice, ki bi nastale iz ravnanja 
na podlagi članka. Za dodatna pojasnila se obrnite na informacijsko službo pri 
Telekomu.<br>
<br>
<a href="#KAZALO">Na kazalo</a><br>
&nbsp;</p>
<p><a name="5">NOVE</a> TEHNOLOGIJE: <b>Postanite učinkovitejši, uporabite TextAloud</b><br>
Avtor in sodelavec: Davor Krajec<br>
********************************************************<br>
<br>
V zadnjem obdobju sem bil pred dejstvom, da moram v zelo kratkem času predelati 
relativno veliko teksta v angleškem jeziku. Dnevno sem se soočal s 
preobremenjenostjo oči. Odločil sem se poiskati bljižnico. <br>
<br>
Razmišljal sem, kako bi bilo, če bi branje prepustil računalniku? Prva 
asociacija mi je bila »robotski računalniški zvok«, ki je poznan iz programa 
JAWS in ZoomText (brez različice 9.0), ter starejših sintetizatorjev govora iz 
Microsoftovih oken. Glede na napredek v deveti različici ZoomText-a zagotovo 
obstaja tudi orodje, ki bi mi z naravnim glasom bralo angleške dokumente v 
najrazličnejših formatih, od standardih Wordovih .doc dokumentov, do vse bolj 
popularnih in v zadnjem času tudi dostopnih .pdf dokumentov.
Idealna rešitev se mi je ponudila na spletnem naslovu 
<a href="http://www.nextup.com">http://www.nextup.com</a>, 
kjer domuje »čudežni programček« TextAloud. <br>
<br>
TextAloud omogoča vse želeno in še več. <br>
<br>
Namestitev 30 dnevne preizkusne različice poteka po vsem poznanem postopku. Ob 
prvem zagonu nas pozdravi okno z obvestilom, da uporabljamo preizkusno 
različico, ki je sicer polnofunkcionalna, a ne vsebuje najsodobnejših 
sintetizatorjev govora, ki pa so ključ za končno zadovoljstvo uporabnika. <br>
<br>
Sintetizatorji govora skozi zadnja leta postajajo vse bolj prijazni do 
uporabnika. Ne glede na kompleksno zasnovo sintetizatorjev govora se najnovejše 
izvedenke lahko pohvalijo z povsem naravnim govorom. S širitvijo spektra 
najrazličnejših elektronskih naprav (prenosniki, dlančniki, mobilni telefoni...) 
je razvoj sistemov za sintezo govora nujen. Le s kvalitetnimi in do uporabnika 
prijaznimi sintetizatorji bomo uporabniki z okvaro vida lahko enostavno rokovali 
z najrazličnejšimi elektronskimi napravami. Nenazadnje pa TextAloud ni namenjen 
izključno osebam z okvaro vida, temveč veliki množici uporabnikov, ki jim danes 
zaradi izrednega tempa zmanjkuje časa, da bi prebrali vsa gradiva.<br>
<br>
Razvoju sistema za sintezo govora v slovenskem jeziku bi strokovnjaki, ob 
podpori institucij morali posvetiti bistveno večji pomen. V tujini se tega mnogo 
bolj zavedajo in priča so izjemno dodelanim sintetizatorjem govora za vse 
pomembnejše svetovne jezike. <br>
<br>
Najnaprednejše stvaritve s področja sinteze govora si lastijo podjetja AT&amp;T 
Natural Voices, NeoSpeech, Cepstral in RealSpeak, v okviru podjetja Scansoft, 
nedavno prevzetega s strani Nuance.<br>
<br>
S programom TextAloud sem preizkusil naslednje sintetizatorje govora. Poslušajte 
in izberite svojega favorita za branje. <br>
<br>
1. 1.AT&amp;T Natural Voice – US English Mike, Lauren, Ray (najdete jih na http://www.nextuptech.com/attnv.html)<br>
2. NeoSpeech Kate in Paul (16 kHz) (http://www.nextup.com/neospeech.html)<br>
3. Capstral David (http://nextup.com/Cepstral.html)<br>
4. Real Speak Jennifer (22 kHz) (http://www.nextup.com/scansoft.html) <br>
<br>
Izbran sintetizator govora lahko enostavno kupite preko navedenih spletnih 
strani. Cene pa se gibljejo med 29.95 USD za sintetizatorje Cepstral (5960,00 
SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije, 06.03.2006) in 35 USD za sintetizatorje 
AT&amp;T, NeoSpeech in meni osebno najkvalitetnejši Real Speak (6965,00 SIT po 
srednjem tečaju Banke Slovenije, 06.03.2006). Izključno za preizkus si 
sintetizatorje govora lahko najdete s pomočjo enega od P2P programov. <br>
<br>
Uporaba programa TextAloud<br>
<br>
TextAloud omogoča branje dokumentov s končnicami .txt, .doc, .rtf, .html in .pdf. 
V primeru, da je dokument obsežen se poslužujemo orodja File Spliter, ki 
obsegajoče dokumente (tudi več MB) razdeli na več manjših, katere potem 
poslušamo ločeno. Za vsak sintetizator govora, ki ga imamo vključenega v 
TextAloud lahko nastavimo hitrost branja, glasnost ter intonacijo preko velikih 
gumbov v desnem zgornjem kotu uporabniškega vmesnika.<br>
<br>
Tekst, ki ga želimo prebrati lahko shranimo v odložišče, TextAloud pa ga bo 
avtomatično prebral. Potrebno je le omogočiti funkcijo Watch Clipboard, kar 
enostavno storimo preko izbirnika Options. Nastaviti je mogoče minimalno dolžino 
teksta, ki je potreben pogoj, da TextAloud bere iz odložišča. Smiselno je 
prilagoditi tudi časovni interval pojavitve okna Watch Clipboard, ki se pojavi 
ob kopiranju teksta v odložišče, saj imamo potem več časa, da izberemo eno izmed 
treh ponujenih možnosti. Prva je, da kopiran tekst samo dodamo v TextAloud. V 
primeru, da že imamo del besedila pripravljenega za branje in želimo del še 
dodati, uporabimo gumb Append, če pa smo po pomoti kopirali v odložišče ali pa 
ne želimo brati, enostavno zapremo pogovorno okno.<br>
<br>
Branje spletnih strani TextAloud opravlja preko dodatka (plug in-a) za Internet 
Explorer. V Internet Explorerju dodatno orodno vrstico TextAlouda vključimo 
preko izbirnika View, izberemo kategorijo Explorer Bar ter iz podizbirnika, kot 
zadnjo kategorijo izberemo TextAloud. Orodna vrstica se nam pojavi v spodnjem 
predelu, kar dodatno ne odjema vidne površine za prikaz spletnih strani. Načini 
branja spletnih strani so trije. TextAloud spletno stran lahko bere v celoti, od 
postavljenega kurzorja dalje ali pa le del strani, ki jo označimo. <br>
<br>
Marsikdaj se nam zgodi, da enostavno časovno ne uspemo prebrati vseh dokumentov, 
knjig in raznih poročil. V izogib temu se poslužujemo funkcije pretvorbe 
dokumentov ali spletnih strani v zvočni zapis formata mp3. Na ta način si lahko 
ustvarimo zvočno knjižnico, zbirko zvočnih dokumentov, katere lahko enostavno 
prenesemo na vse bolj popularen mp3 predvajalnik. Tako lahko npr. med 
popoldanskim tekom poslušamo »goro« gradiva katerega bi morali sicer prebrati, 
kot pogoj za aktivno prisostvovanje sestankom, konferencam... <br>
Zvočne zapise dokumentov je seveda mogoče razdeliti na več manjših delov. Knjige 
lahko v zvočno obliko pretvorimo v ločene zvočne datoteke za vsako poglavje. 
Skratka možnosti je nešteto. <br>
<br>
TextAloud je zelo primeren pri izpopolnjevanju v izgovorjavi določenega tujega 
jezika. Mnoge izobraževalne institucije po svetu ga za ta namen uporabljajo že 
vrsto let. <br>
<br>
TextAloud je program, ki naj bi si ga lastil vsak, ki želi dvigniti svojo 
produktivnost. Nenazadnje, uporabniki z okvaro vida bomo s pomočjo tega programa 
ogromno prizanesli svojim očem, saj ne bo več potrebno naprezati oči pri branju 
iz računalniškega zaslona, ki je po nekaj urah zelo utrujajoče in boleče za oči.<br>
<br>
Glede na ponujene možnosti programa je njegova cena prav smešno nizka. Znaša le 
pičlih 29.95 USD. Namestiti ga je mogoče prav na vsak, še tako star »mlinček«. 
Za delovanje potrebuje vsaj procesor Pentium z 200 Mhz (tega najdemo le še v 
kakem muzeju), 64 MB ram-a, 10 MB prostora na disku ter delujočo zvočno kartico. 
Program deluje v operacijskem sistemu MS Windows od različice 95 dalje.<br>
<br>
Za konec lahko le dodam, vzemite si nekaj minut za spoznanje s programom 
TextAloud in vaše oči vam bodo hvaležne.<br>
<br>
<a href="#KAZALO">Na kazalo</a><br>
&nbsp;</p>
<p><a name="6">NAMIGI</a> IN NASVETI: Odstranjevanje vodilnih presledkov, Razveljavitev zadnjega 
ukaza<br>
Avtor in sodelavec: Brane But<br>
********************************************************<br>
<br>
17. Odstranjevanje vodilnih presledkov<br>
<br>
V word dokument ste prenesli neko daljše besedilo, na primer iz elektronskega 
pisma ali iz spletne strani, vendar so na začetku vrstic presledki, ki so precej 
moteči. Vrstice se ne začenjajo na skrajni levi, pač pa za en ali več presledkov 
bolj v desno. Teh presledkov na začetku vrstic nam ni treba ročno odstranjevati, 
saj lahko to storimo na zelo enostaven način s preprosto zvijačo:<br>
− celotno besedilo najprej izberemo;<br>
− nato ga poravnamo na sredino – s pritiskom na gumb za poravnavo na sredino ali 
s kombinacijo tipk CTRL+E;<br>
− takoj zatem, ko je besedilo še izbrano in poravnano na sredino, ga spet 
poravnamo na levo – s pritiskom na gumb za poravnavo na levo ali s kombinacijo 
tipk CTRL+L.<br>
S tem enostavnim postopkom bo Word sam odstranil presledke na levi.<br>
<br>
18. Razveljavitev zadnjega ukaza<br>
<br>
Naj spomnim na možnost razveljavitve zadnjega ukaza (Undo) s pomočjo kombinacije 
tipk. Lahko si namreč premislimo, želimo preklicati zadnji ukaz in dobiti 
prejšnje stanje, lahko pa smo se tudi zmotili, napravili napačen ukaz in želimo 
napako odpraviti oziroma razveljaviti zadnji ukaz.<br>
<br>
Seveda lahko kliknemo na gumb Razveljavi (Undo), lahko pa odpremo meni Urejanje 
(Edit) ter izberemo in kliknemo Razveljavi (Undo).
Za marsikoga pa je bolj priročna uporaba kombinacije tipk. Zadnji ukaz 
razveljavite s kombinacijo tipk CTRL+Z in s tem dobite prejšnje stanje. Lahko pa 
uporabite še starejšo različico in sicer kombinacijo tipk Alt+Vračalka. Vračalka 
je tista tipka, ki briše znak na levi (Backspace). Navadi se na tisto možnost 
ukaza Razveljavi (Undo) s kombinacijo tipk, ki ti bolj ustreza oz. je zate bolj 
priročna.<br>
<br>
<a href="#KAZALO">Na kazalo</a><br>
&nbsp;</p>
<p><a name="7">OGLASNA</a> DESKA: <b>Nove zvočnice - zvočne knjige</b><br>
Avtor: Marino Kačič<br>
********************************************************<br>
<br>
Založba Mladinska knjiga je z letošnjim letom vpeljala novost na slovenski 
knjižni trg, to je devet zvočni knjig. V font fonoteke Zveze društev slepih in 
slabovidnih nam je podarila po 3 izvode vsake zvočne knjige. V primeru nakupa 
prek Medobčinskega društva slepih in slabovidnih pa omogoča količinski popust na 
količino posameznega naslova, npr.: 4-8 kosov = 5% popusta, 9-19 kosov = 8% 
popusta in tako naprej.<br>
<br>
Zvočna knjiga ima glede na razvoj nosilcev zvoka kar spodobno zgodovino, saj 
začetki segajo v leto 1933, ko je antropolog J.P.Harrington posnel in izdal na 
aluminijastih ploščah ustno izročilo ameriških plemen. V 21. stoletju razvoj 
zvočnih knjig povezujemo po eni strani z razvojem tehnologije in po drugi strani 
spremenjenim zahtevam potrošnikov, ki prilagajajo svoj prosti čas hektičnemu 
svetu. Navdušeni bralci z zvočnimi knjigami dopolnjujejo svoj čas branja, saj 
pri tem lahko hkrati opravljajo tudi druge stvari, npr. komunicirajo, se 
sprehajajo, kuhajo itd. Analitiki napovedujejo, da bo zvočna knjiga v kratkem 
dosegla med 10 do 15% celotne knjižne prodaje.<br>
<br>
V Mladinski knjigi so pri zvočnih knjigah posegli na tri segmente literature. 
Prvi segment so zvočnice za otroke in mladino. Izbrali so serijo knjig o Anici, 
pisateljice Dese Muck, kjer bodo postopno priredili vseh devet že izdanih knjig. 
Ciljna skupina bralcev so tako predšolska mladina kot bralci do drugega triletja 
osnovne šole. Prvi zvočnici Dese Muck sta Anica in velika skrivnost in Anica in 
zajček. Anica in Jakob sta dobra prijatelja, ki nenehno tičita skupaj. Anica si 
je že dolgo želela zajčka in končno ji uspe prepričati tudi mamo, a žal njena 
sreča ne traja dolgo. Zvočnica Anica in velika skrivnost pa pripoveduje o 
skrivnosti, ki jo Anica in Jakob ohranita zase.<br>
<br>
Za bralce, ki spadajo nekje med mladino in odrasle so pričeli s knjigo 
Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa avtorja Marka Haddona, ki je med drugim 
zanjo prejel ugledno nagrado Whitbread v dveh kategorijah – za odrasle in 
mladino. Petnajst letni Christopher je avtist. Rad ima matematiko, rdeče 
avtomobile, ne mara pa rumenih. Nekega večera na sosedovem dvorišču najde 
umorjenega psa. Odloči se odkriti morilca in o tem napisati detektivski roman. 
Otrokom in odraslim prav tako namenjamo zvočno knjigo Mali Princ, ki je posneta 
v dramatizirani obliki.<br>
<br>
Literaturo za odrasle začenjajo s Pijevim življenjem Yanna Martela, ki je za 
knjigo prejel tudi Bookerjevo nagrado za najboljši roman v angleškem jeziku. 
Pijevo življenje je pripoved o dečku, sinu lastnika živalskega vrta, ki ve vse o 
živalih. Ko s starši potuje v Kanado, doživi brodolom. Znajde se v reševalnem 
čolnu sam z velikim bengalskim tigrom. Začne se dolga, naporna in slikovita 
robinzonada. Cankarjeva založba pa je za zbirko zvočnice priredila Izgubljeni 
raj, pisatelja Johna Miltona. <br>
<br>
V Mladinski knjigi so posebej ponosni na segment Živa beseda, kjer bodo 
predstavili slovenske pesnike v recitacijah naših najboljših igralcev in 
recitatorjev. Za začetek so pripravili poezijo Toneta Pavčka in Neže Maurer, 
njihovo poezijo pa so brali Saša Pavček, Nataša Barbara Gračner, Polona Jug, Eva 
Maurer Škofič, Slavko Cerjak, Jernej Šugman in seveda oba avtorja. Letošnjim 
maturantom pa naj bi bila v pomoč zvočnica Visoška kronika, saj je bil letošnje 
leto izbran omenjeni roman za maturo.<br>
<br>
<a href="#KAZALO">Na kazalo</a><br>
&nbsp;</p>
<p><a name="8">POPOTNIŠKI </a>UTRINKI: <b>Slepota ni ovira za dosego izjemnih pohodniških uspehov</b><br>
Urednica rubrike: Metka Pavšič<br>
********************************************************<br>
<br>
<br>
Letošnje poletje sem bila nemalo presenečena, ko mi je prijateljica pri kateri 
sem bila na obisku povedala, da skozi okno svoje hiše vidi dva zaraščena moža, z 
nahrbtnikoma na ramah. Eden izmed njiju je nosil belo palico. Le kdo bi bila 
pohodnika sredi Spodnje Idrije, sem se tedaj spraševala. Pol leta kasneje sem 
izvedela, da je bil mož z belo palico triinštiridesetletni Celjan Borko Kregar. 
S prijateljem sta hodila po poti kurirjev in vezistov. Borkota sem prosila, da 
bi z bralci naše revije podelil doživetja s svojih pohodov, svoja razmišljanja, 
želje…<br>
<br>
* Kar nekaj izjemnih pohodniških podvigov imate za seboj, za katere vam iskreno 
čestitam. Jih lahko predstavite bralcem Rikossa?<br>
<br>
Moj prvi večji pohodniški podvig je bil vzpon na 5895 metrov visoki Kilimanjaro 
v Tanzaniji. Kot član slovenske odprave slepih in slabovidnih sem se leta 1998 
povzpel do Gillmans Pointa, dvesto metrov nadmorske višine pod vrhom tega 
čudovitega afriškega vulkana. Priprave na vzpon so trajale dve leti. Nato sem se 
po nekajletnem premoru s prijateljem Ernestom Večkom poleti leta 2003 po 
enoletnih pripravah odpravil peš iz Celja v Koper. Pohod je trajal teden dni in 
je bil zelo zahteven. Predlani sva se odpravila peš iz Francije preko Pirenejev 
in nato preko celotne severne Španije do Atlantskega oceana. Prehodila sva 
približno tisoč kilometrov, za kar sva porabila skoraj mesec dni. Lani pa sva 
prehodila Pot kurirjev in vezistov, ki poteka križem po Sloveniji. Približno 
tisoč tristo kilometrov čez hribe in doline sva prehodila v dobrem mesecu dni.
<br>
<br>
* Zdi se mi, da Pot kurirjev in vezistov ni najbolj poznana. Kje poteka in kako 
zahtevna je?<br>
<br>
Pot kurirjev in vezistov NOV Slovenije je najdaljša in po oceni mnogih tudi ena<br>
najlepših slovenskih transverzalnih poti. Njena ustanovitev sega v leto 1969. 
Pot je speljana po vseh slovenskih pokrajinah od Prekmurja do Slovenske Istre, v 
dolžini približno tisoč tristo kilometrov. Povzpeti se je potrebno na več kot 
štirideset tisočakov, najvišji vrh na poti pa je Snežnik z nekaj manj kot tisoč 
osemsto metri nadmorske višine. Pot je označena z modro-rumenimi markacijami in 
je podrobno opisana v vodniku Jožeta Dobnika. Kdor želi prejeti znak za 
prehojeno pot, mora zbrati vseh oseminosemdeset kontrolnih žigov. Glede na moje 
pohodniške izkušnje je ta pot zelo zahtevna, seveda, če jo prehodiš v enem kosu! 
Poteka tako vzdolž nevarnih magistralnih cest, kot skozi kočevski pragozd in 
preko že omenjenih tisočakov. <br>
<br>
* Kje sta prenočevala, si pripravljala hrano in prala perilo?<br>
<br>
Če je bilo le mogoče, sva prenočila v planinski koči, kar pa je bilo bolj redko, 
saj koč ni povsod ob poti, ali pa so bile ob najinem prihodu zaprte. Zaradi tega 
sva spala tako v hotelih, kot na kozolcih, pod cerkvenimi nadstreški, enkrat na 
Pohorju pa celo v zapuščenem avtu. Jedla sva večinoma vegetarijansko, nekuhano 
hrano. V najinih nahrbtnikih ni nikoli manjkalo suhih fig, rozin, arašidov, 
česna, limon, banan, jabolk in podobnega, kar sva seveda kupovala sproti, po 
potrebi, saj nahrbtnik ni smel biti pretežak. S seboj sva nosila tudi zadostne 
količine vode. Perilo sva prala v kopalnicah planinskih koč, redkeje pa v 
potokih ob poti. <br>
<br>
* Za take podvige so potrebne resne priprave. Kako potekajo?<br>
<br>
Moje priprave na pohode zadnja leta potekajo tako, da spomladi začnem z 
vsakodnevnimi štiriurnimi treningi. Ti vključujejo triurne pohode v okolici 
Celja, ne glede na vremenske pogoje, torej tudi če dežuje, in približno eno uro 
telovadbe v domačem fitnesu. Vsak teden greva z Ernestom tudi na dva daljša 
pohoda, ki trajata približno šest ur, udeležujeva se pohodov okrog okupirane 
Ljubljane, večkrat sva se že odpravila peš iz Celja preko Pohorja v Maribor. 
Zelo rad se odpravim tudi v visokogorje. <br>
<br>
* Na tako zahtevnih pohodih ne manjka težav. Kako jih premagujete? Predstavite 
nam kakšno težko situacijo in njen razplet.<br>
<br>
Uvodoma bi rad poudaril, da se na tako zahtevnih pohodih vsakdo srečuje s 
težavami, ne le slepa oseba. Sam težave na poti premagujem z dobro psihofizično 
pripravljenostjo, pomembno vlogo pri premagovanju teh težav, pa imata tudi 
Ernestov optimizem in duhovitost, ki ga ne zapustita niti v najtežjih 
situacijah. Ko sem v mislih ponovno prehodil svoje poti, sem izluščil naslednje 
težave: huda vročina in pomanjkanje vode, zaprte planinske koče, premočenost 
zaradi dežja in neprijetni občutki med hojo ob magistralnih cestah, kjer 
avtomobili in tovornjaki z vso hitrostjo drvijo tik mimo tebe, nenazadnje pa 
tudi strah pred medvedi na določenih območjih. Ko sem se letos podal na pot 
kurirjev in vezistov, sem se počutil zelo slabo, vendar odhoda z Ernestom nisva 
prestavila, ker sva ga načrtovala celo leto, obenem pa sem menil, da gre zgolj 
za prehlad, ki bo čez dan, dva minil. Ker se je stanje iz dneva v dan slabšalo 
in so bolečine postajale neznosne, sem se po tednu dni celodnevne hoje, v Črni 
na Koroškem vendarle odpravil k dežurni zdravnici, ki je ugotovila, da imam hudo 
vnetje ušes. Predpisala mi je antibiotike in moje zdravstveno stanje se je po 
nekaj dnevih počasi začelo izboljševati. Seveda sva s potjo nadaljevala brez 
prekinitve. <br>
<br>
* S kom se običajno podajate na pot?<br>
<br>
Na zahtevnejše pohode in priprave nanje se v zadnjih letih podajam z že 
omenjenim prijateljem Ernestom, sicer pa se v hribe pogosto podam tudi s sinom 
Tiborjem in ženo Barbaro, ki je bila poleg Staneta Padežnika, Francija Kersnika 
in Primoža Kapuna članica odprave slepih in slabovidnih na Kilimanjaro. <br>
<br>
* Večkrat slišim pripombe v stilu: »Le kaj ima od tega, če ne vidi?« Nam lahko 
poveste, kako vi, kot slep človek, doživljate svoje poti in kaj imate od njih?<br>
<br>
Zame je življenje gibanje in ni lepšega, kot gibanje v naravi! Poslušam zvoke 
okrog sebe, šumenje vodnih virov, ptičje petje, veter v krošnjah dreves. 
Nenazadnje pa tudi pogovori z drugimi pohodniki in domačini, ki jih srečujem, 
bogatijo moje življenje. Ko sem na poti, ponavadi pozabim, da ne vidim, vsaj 
dokler me kdo ne spomni na to! Premagovanje takšnih razdalj mi vrača samozavest, 
saj ti podvigi veljajo za izjemne tudi po merilih zdravih oziroma polnočutečih 
športnikov. <br>
<br>
* Zdi se mi, da zelo tenkočutno doživljate naravo, da vam veliko pomeni…<br>
<br>
Z Ernestom imava podoben odnos do narave in zato podobne izkušnje. Po nekaj 
dnevih hoje se dobesedno zlijeva z naravo. Živali se naju ne bojijo več, očitno 
jim ne smrdiva več po civilizaciji. Nepopisno lepa je bila na primer noč, ki sva 
jo preživela na Lovrenških jezerih na Pohorju, ko sva prespala na razglednem 
stolpu. Osupnila naju je tišina speče narave in zjutraj glasovi živali, zlasti 
petje ptic ob svitu. Na tem mestu bi rad poudaril, da nobeden od naju ne je 
mesa. Rada imava žive živali. <br>
<br>
* Zaupajte nam kakšen vesel, humoren dogodek z vaših potepanj?<br>
<br>
Bilo je kar nekaj takšnih dogodkov, med najbolj zabavnimi pa je bil nesporazum v 
Franciji, kjer naju je turistični uradnik spraševal po osebnih podatkih. Med 
drugim naju je vprašal: »Quel age?«, kar se sliši kot »kelaž«. Prepričana, da 
naju sprašuje po kilaži oziroma po telesni teži, sva mu hitela zatrjevati, da 
jih ima Ernest 71, jaz pa 81. Po njegovem začudenju in nejeveri sva sklepala, da 
gre za nesporazum. Seveda, spraševal naju je po starosti... <br>
<br>
* Na kakšen način izbirate svoje vandrovske izzive in kam vas bodo pohodni 
čevlji ponesli v prihodnje?<br>
<br>
Ideje se rojevajo spontano, ponavadi na pohodih. Pomembno pri tem je, da se 
najdejo ljudje, ki so med seboj kompatibilni, ki se ujemajo v duhovnem smislu. 
Zgolj dobra telesna pripravljenost posameznih članov odprave je veliko premalo. 
Če pa so ljudje duhovno sorodni, imajo ponavadi tudi podobne želje in ideje. Ko 
sem Ernestu na enem od pohodov preko Pohorja omenil, da si že od najstniških let 
želim, da bi šel peš iz Celja na morje, je presenečeno vzkliknil, da je to tudi 
njegova mladostna želja. In tako se je zgodilo. Idej za prihodnje pohode je 
veliko, žal pa bo izbira cilja odvisna tudi od finančnih sredstev. Kakorkoli, na 
pot se bom še podal! Z Ernestom sva pokazala, da nama vere, volje in vztrajnosti 
ne primanjkuje. <br>
<br>
* Hvala, da ste z nami podelili svoja doživetja in uspehe. Naj jih bo še veliko!
<br>
<br>
<a href="#KAZALO">Na kazalo</a><br>
&nbsp;</p>
<p><a name="9">OBVEZNO</a> ZA SLABOVIDNE: <b>Izkoristimo ponujene možnosti ZoomText-a 9.0</b><br>
Avtor in sodelavec: Davor Krajec <br>
********************************************************<br>
<br>
V letošnjih številkah Rikoss-a bodo predstavljeni koristni pristopi uporabe 
ZoomText a, ki ni zgolj samo povečevalnik zaslonske slike, saj v svojem 
»drobovju« skriva precej večji potencial. Kot prvi izmed napotkov je, da redno 
nadgrajujete svoj ZoomText. To vam omogoča, da boste v vsakem trenutku 
uporabljali najnovejšo različico, ki bo vsebovala vse popravke, ki so jih 
uporabniki posredovali kot najbolj problematične. Nadgradnja je kot privzeta 
nastavitev – avtomatična. <br>
<br>
Uporaba ZoomText-a, pa naj si bo to na delovnem mestu, v šoli ali pa doma, vedno 
se znajdemo v situaciji, ko bi si želeli nadzora in pregleda nad specifičnimi 
predeli znotraj določenega programa. To predstavlja veliko težavo, ker do sedaj 
je bilo rokovanje zelo zamudno in predvsem utrujajoče za oči. Največkrat se take 
zahteve izrazijo v programih za delo s preglednicami, podatkovnimi bazami in 
raznimi bančnimi programi. Preden se uspemo fokusirati na željen predel, to 
nemalokrat predstavlja pravi izziv, še zlasti v primeru zelo slabega vida.<br>
<br>
Rešitev za opisan problem vsebuje ZoomText 9 Magnifier/Reader s podporo tako 
imenovanim bralnim predelom (ang. Reading Zones). Funkcija Reading Zones nam 
omogoča direkten vizualni in zvočni nadzor nad določenimi predeli posameznega 
programa. Za predstavo vzemimo program za izdelavo podatkovnih baz, ki na 
zaslonu prikazuje veliko množico polj, ki pa jih v določenem trenutku ne 
potrebujemo v celoti za opravljanje svojega dela. S pomočjo bralnih predelov si 
lahko definiramo področja, ki nam bodo stalno vidna in prebrana ob pritisku 
bližnične kombinacije tipk. V okviru posameznega programa lahko uporabnik 
definira do 10 bralnih področji, ki bodo avtomatično na voljo ob zagonu 
programa. Začetna uporaba bo mogoče malo težavna, ampak po nekaj začetnega 
uvajanja boste to funkcijo vzeli za svojo.<br>
<br>
Izdelava bralnih področji<br>
<br>
Najprej je potrebno izbrati in zagnati aplikacijo znotraj katere želimo 
definirati bralna področja. Paziti je potrebno, da je aktivno oz. izbrano tisto 
uporabniško okno znotraj porgrama, za katerega želimo definirati bralna 
področja.<br>
<br>
Naslednji korak je stisk tipkovnične bližnjice za pričetje uporabe Reading Zones 
CTRL + ALT + Z. Po pritisku kombinacije tipk se miškin kazalec spremeni v 
obliko, ki nakazuje, da želimo določiti bralna področja. Ob kazalcu se vidita še 
dva mala kvadratka za bolj nazorno predstavitev. S pritisnjenim levim miškinim 
gumbom označimo določen predel znotraj programa. Po izpustitvi levega gumba se 
nam odpre pogovorno okno v katerem določimo ime bralnega področja, pozicijo 
bralnega področja relativno na določen predel zaslona (npr. levo zgoraj), 
definiramo tipkovnično bližnjico za pomik na izbran bralni predel (privzeta 
bližnjica je CTRL + ALT + 1). V pogovornem oknu določimo tudi način prikaza 
bralnega področja ter časovni interval pojavitve bralnega področja. Izbirati je 
mogoče, da ZoomText ob pritisku bližnjice prične z branjem vsebine bralnega 
področja, lahko pa le prikaže definirano bralno podorčje, v primeru, da želimo 
le vpogled v določene podatke. Na enak način določimo preostala bralna podoročja. 
Prehod med področji omgočajo bližnjice, kot že predstavljene, se kot privzete 
začnejo s CTRL + ALT + 1. Številka se ustrezno povečuje za ena, glede na število 
definiranih bralnih podorčji. <br>
<br>
Po opravljenem definiranju bralnih področji s pritiskom bližničnjih tipk CTRL + 
ALT + L dobimo na zaslonu poimenski prikaz bralnih podoročji v obliki priročnega 
izbirnika. To nam služi lahko le za preglede nad definiranimi področji, lahko pa 
to uporabljamo kot prožilec za prikaz željenega bralnega področja. <br>
<br>
Prikazan postopek bo v veliko pomoč nad obvladovanjem prikaza večih predelov 
aktivne aplikacije. Toplo priporočam, da se ga poslužite.<br>
<br>
Ob koncu pa bomo še odgovorili na nekaj vprašanj glede branja .pdf dokumentov.<br>
<br>
Branje .pdf dokumentov je Aisquared omogočil od različice ZoomText-a 8.10 dalje. 
Priporočjivo je pogosto preverjanje možnosti nadgradnje, saj si na ta način 
zagotovimo maksimlno mogočo podporo za branje .pdf dokumentov. <br>
<br>
Za uspešno branje .pdf dokumentov je nujno potrebno, da si namestite program 
Adobe Reader, po možnosti najnovejšo različico, ki jo dobite na spletne naslovu 
http://www.adobe.com/products/acrobat/readstep2.html. Različica Adobe Reader 
7.0.7 vam bo na disku zasedla do 90 MB, namestitev je priporočljiva v primeru, 
da si lastite vsaj 256 MB rama. V nasprotnem primeru si namestite Adobe Reader 
6.0.1. Starejše (Npr. 5.0) ne podpirajo branja s pomočjo ZoomText-a.<br>
<br>
Do nasledne izdaje Rikoss-a mi lahko sporočite vaše želje, kaj novega bi še 
želeli spoznati v novem ZoomText-u, na elektronski naslov: 
<a href="mailto:davor_krajec@hotmail.com">davor_krajec@hotmail.com</a>. 
Z veseljem bom izpolnil vaše želje.<br>
<br>
<a href="#KAZALO">Na kazalo</a><br>
<br>
<a name="10">No</a>vičke: <b>Talks 2.5, PC World: BitDefender najboljši antivirus, ADSL2+, Windows 
Vista, Trojanski konj po naročilu, Mars orbiter pred ciljem, Z geni do storilca</b><br>
Avtor in sodelavec: Safet Baltič<br>
********************************************************<br>
<br>
Talks 2.5<br>
<br>
V Decembru mesecu je ponovno izšla popolnoma nova verzija programa Talks. Poleg 
možnosti iz verzije 2.11, ima talks 2.5 izboljšane možnosti priklopa na brajeve 
zaslone HandyTech, ki se povezujejo prek bluetooth tehnologije. Pri nakupu 
licence imate možnost dveh licenc in sicer standardno ali pa premium verzijo. 
Razlika med obema verzijami je v tem, da pri premium verziji dobite še 5 
dodatnih programov podjetja Siloc za mobilnik. Ti programi so:<br>
World clock pro, extendet recorder, extendet profiles, mini gps in multi media 
player.<br>
Verzija 2.5 deluje tudi na Gsm aparatih Nokia 3650, vendar licenca, ki jo imate 
ne podpira nove verzije, zato lahko program uporabljate v 10 minutnem demo 
načinu, ali pa ga registrirate kar prek SMS-a in dobite 30 dnevno demo verzijo.<br>
<br>
Program dobite na naslovu: <a href="http://www.nuance.com/talks">http://www.nuance.com/talks</a><br>
<br>
PC World: BitDefender najboljši antivirus<br>
<br>
Revija PC World je testirala 10 antivirusnih rešitev in je med vsemi izbrala 
antivirusni program BitDefender za najboljšo rešitev. V marčevski izdaji revije 
PC World so preizkuševalci BitDefenderju 9, ki je uspel premagati devet 
konkurentov, zapisali naslednji najboljši oceni za tehnične lastnosti, ter ceno. 
Kot del testiranja, ki ga opravlja revija PC World, se ocenjujejo tudi 
hevristične zmožnosti, odzivni čas, zmožnost čiščenja makro virusov, enostavnost 
uporabe, dostopnost tehnične pomoči, zmožnost zaznave že odkritih virusov in 
zmožnost lociranja in odstranjevanja več kot 1.518 vrst zlonamernih kod, za 
katere podpisi še niso izdelani. BitDefender se je uvrstil v sam vrh v večini 
kategorij, med drugim tudi v hevristični detekciji in v testih za zaznavanje 
zlonamernih kod, za katere podpisi še niso bili izdani. Hevristično zaznavanje 
virusov se zanaša na opazovanje obnašanja določenih kod še preden so bili 
podpisi za te kode izdani in tako postaja najbolj učinkovito orožje pred na novo 
izdanimi virusi. Z najbolj učinkovito razvito hevristiko na svojem področju ter 
kot edini s hevrističnim filtrom v namiznih izdelkih, BitDefender ostaja korak 
pred pisci zlonamernih kod in lahko priskrbi podpise za novo odkrite viruse, 
takoj, ko so le-ti potrjeni s strani BitDefender laboratorijev.<br>
<br>
Vir: <a href="http://www.siol.net">http://www.siol.net</a><br>
<br>
ADSL2+<br>
<br>
Telekom bo s 1 Marcem pričel s trženjem ADSL2+, ki ga bo kot grosist ponujal 
ponudnikom internetnih storitev in operaterjem, ki imajo z njim sklenjeno 
pogodbo. ADSL2+ omogoča prenos podatkov s hitrostjo 24 Mb/s v smeri proti 
uporabniku in 1Mb/s v smeri od uporabnika. V primerjavi z ADSL je nova 
tehnologija bolj primerna za storitve &quot;triple-play&quot; ter za prenašanje 
večpredstavnostnih vsebin in internetne televizije. Omogoča tudi spremljanje več 
televizijskih programov hkrati.<br>
<br>
Vir: <a href="http://www.monitor.si">http://www.monitor.si</a><br>
<br>
Windows Vista<br>
<br>
Microsoft je objavil novico, da je svojim poslovnim partnerjem ponudil v 
testiranje nova računalniška okna Vista. Sistem, ki je bil znan tudi pod imenom 
Longhorn, naj bi bil sicer uradno na prodaj šele konec leta, trenutno pa naj bi 
ga testno uporabljalo okoli pol milijona Microsoftovih partnerjev. Omogočal naj 
bi varnejše brskanje po spletu, uporabniki pa se bodo lahko brez posebnih 
mrežnih nastavitev od doma priključili tudi na delovno okolje v svoji pisarni. 
Uporabnikom naj bi bila olajšana tudi namestitev popravkov in dodatkov za 
programe.<br>
<br>
Vir: <a href="http://www.rtvslo.si">http://www.rtvslo.si</a><br>
<br>
Trojanski konj po naročilu<br>
<br>
V podjetju Panda software so odkrili sistem za izdelovanje škodljivih programov, 
ki naročnikom omogoča izdelavo trojanskih konjev za manj kot 1000 dolarjev. Za 
to ceno naročnik dobi tudi sistem za spremljanje širitve okužbe in spremembo 
kod, ki so potrebne, če antivirusni program zazna okužbo. V podjetju, ki se 
ukvarja z razvojem varnostne programske opreme, so se do podatkov o mreži 
preprodajalcev škodljive programske opreme dokopali preko trojanskega konja Trj/Briz.A.<br>
<br>
Vir: <a href="http://www.monitor.si">http://www.monitor.si</a><br>
<br>
Mars orbiter pred ciljem<br>
<br>
Po sedemmesečnem potovanju naj bi se 10. marca v orbito Marsa utirilo Nasino 
raziskovalno plovilo Mars Reconnaissence Orbiter (MRO). Opremljeno je s 
številnimi kamerami, antenami in radarji, s katerimi bo v naslednjih dveh letih 
skušalo zbrati nove podatke o rdečem planetu. V Nasi pričakujejo, da bo MRO na 
Zemljo poslal več podatkov o planetu kot vsa dozdajšnja raziskovalna plovila 
skupaj. Pristanka na Marsu tokrat ne načrtujejo. Plovilo je zdaj pred najtežjo 
nalogo na 300 milijonov milj dolgi poti. Vstop v atmosfero je namreč leta 1993 
uničil Mars Observer, šest let pozneje pa še Mars Climate Orbiter. Misija MRO je 
vredna 720 milijonov dolarjev.<br>
<br>
Vir: <a href="http://www.rtvslo.si">http://www.rtvslo.si</a><br>
<br>
Z geni do storilca<br>
<br>
Britanski forenziki preučujejo metodo, s katero bi s pomočjo genetskega 
materiala na krajih zločina ugotovili priimek storilca. Metoda bi s primerjalno 
analizo genetskih zasnov ljudi z enakimi priimki, pri katerih je možnost 
genetskih zaporedij verjetnejša, lahko drastično zmanjšala število osumljencev 
pri posameznem primeru kaznivega dejanja. Preiskovalni organi bi tako svoje delo 
lažje usmerjali, določali prioritete, nepridiprave pa hitreje in pogosteje 
spravili za rešetke.<br>
<br>
Vir: <a href="http://www.rtvslo.si">http://www.rtvslo.si</a><br>
<br>
<a href="#KAZALO">Na kazalo</a><br>
&nbsp;</p>
<p><span style="font-family:Arial"><font face="Arial">
========================================================<br>
Oblika, ime in vsebina e-revije RIKOSS so avtorsko zaščiteni. Protizakonito je 
kopiranje, posredovanje ali kakršna koli drugačna uporaba brez pisnega 
dovoljenja uredništva. Revijo ste v skladu s 45a. členom Zakona o varstvu 
potrošnikov prejeli na osnovi vaše prijave na spletnih straneh revije Rikoss ali 
na osnovi vaše ali prijateljeve elektronske prijave. V primeru, da ste pomotoma 
dobili e-revijo vas prosimo, da nam sporočite in izbrisali vas bomo iz seznama 
naročnikov.<br>
&nbsp;
</font></span></p>
<p class="MsoNormal" align="center"><span style="font-family:Arial"><font face="Arial">
Predloge/pripombe, naročila/odjavo, pišite na&nbsp;</font></span><font face="Arial"><span style="text-align: center; background-color: rgb(0,255,0)"><a href="mailto:rikoss@zveza-slepih.si">Uredništvo</a><br>
<a href="http://www.zveza-slepih.si/rikoss/">Tu pa odsrfate Na domačo stran 
Rikoss</a></span></font><br>
&nbsp;</p>

<p class="MsoNormal">© 2002-2006, Uredništvo Rikoss,
<a href="http://www.zveza-slepih.si">Zveza društev slepih in slabovidnih 
Slovenije</a></p>

</body>
</html>
�