Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije v okviru projekta Knjižnica slepih in slabovidnih organizira potujočo razstavo po izbranih slovenskih knjižnicah z naslovom Svet drugačnih občutenj. Razstava se osredotoča na predstavitev tehničnih pripomočkov in gradiv, ki so dostopna slepim, slabovidnim in osebam z motnjami branja, hkrati pa na kratko, vendar zelo poučno povzame zgodovino razvoja teh pripomočkov. Razstava bo gostovala v knjižnicah v Ribnici, na Bledu, Grosupljem, Mariboru in Velenju.

Obiskovalci razstave se bodo lahko seznanili z bogato zgodovino razvoja pripomočkov za branje, ki so jih slepi in slabovidni uporabljali v zgodovini. Od izuma pisave za slepe Louisa Brailla, brajice, ki jo mnogi postavljajo ob bok največjim izumom, kot so Gutenbergov izum tiska ali Flemingov penicilin, do današnjih sodobnih tehnik branja je namreč zgodovina razvoja polna pomembnih mejnikov, ki so po zaslugi posameznikov ali skupin omogočili, da so se slepi in slabovidni s prilagojenimi pripomočki vključevali v družbo. Na Slovenskem je tovrstno vlogo prevzela Minka Skaberne, saj so po njeni zaslugi nastale številne knjige, prepisane v brajico. Po njej se imenuje tudi knjižnica v okviru Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. Poleg zgodovinskega orisa razvoja pripomočkov, si bodo obiskovalci lahko ogledali knjige v brajici, spoznali različne lupe za povečavo, nove sodobne tehnologije zapisa besedil (DAISY) in druge tehnične pripomočke, ki olajšajo vsakodnevno življenje ljudi z okvaro vida.

Razstava bo v prvi fazi potekala v petih krajih po Sloveniji, in sicer v Ribnici in na Grosupljem ter Bledu, Mariboru in Velenju. V slednjih krajih bo odprtje spremljal tudi dogodek Znani Slovenci berejo, ki jih ZDSSS prireja v sodelovanju z medobčinskimi društvi slepih in slabovidnih. Na dogodkih bodo znani Slovenci predstavili svoje najljubše knjige. Na Bledu se bo na dogodku pridružil Darko Torkar, v Mariboru Tone Partljič in Velenju Janko Šopar.

Na spletni strani 1293.gvs.arnes.si bodo te dogodke prenašali v živo.

Razpored razstav:

  • od 17. 3. do 7. 4. 2015 ‒ Knjižnica Miklova hiša, Ribnica (Škrabčev trg 21)
  • od 17. do 31. 3. 2015 ‒ Knjižnica Bled (Ljubljanska 10)
  • od 1. do 14. 4. 2015 ‒ Mestna knjižnica Grosuplje (Adamičeva cesta 15)
  • od 14. do 28. 4. 2015 ‒ Knjižnica Nova vas, Maribor (Cesta proletarskih brigad 61/a)
  • od 16. do 30. 4. 2015 ‒ Knjižnica Velenje (Šaleška 21)

Vljudno vabljeni!

Smučišče

Popust slepemu ali slabovidnemu smučarju v % Popust spremljevalcu v %
SKI BOR-Črni vrh nad Idrijo 100 100
SC MOJSTRANA 100 100
RIMSKI VRELEC, KOTLJE 100 100
SORIŠKA PLANINA 100 100
RTC ŽIČNICE KRANJSKA GORA 100 50
MARIBORSKO POHORJE 100  50
RIBNIŠKO POHORJE 100  50
SK ZAGORJE-SRC 100 100

Straža

100 100

Trije kralji

100 100
Celjska koča 100 100

POMEMBNO OBVESTILO:
Ob nakupu smučarske vozovnice se mora slepi ali slabovidni smučar vedno izkazati s člansko izkaznico ZDSSS; njegov spremljevalec lahko dobi smučarsko vozovnico samo ob prisotnosti slepega oz. slabovidnega.

Minka Skaberne položila temelje za skrb in šolanje slepih in slabovidnih

 

Ljubljana, 12. februar 2015 – Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) je v sodelovanju z ZRC SAZU priredila simpozij o Minki Skaberne, pobudnici in ustanoviteljici slovenske knjižnice slepih. Dogodek so pripravili v okviru projekta Knjižnica slepih in slabovidnih ter ob obeleževanju 95-letnice delovanja. Na simpoziju so poleg izjemnega dela Minke Skaberne pretežno ženske sogovorke spregovorile tudi o začetkih ženskih gibanj na Slovenskem in vključevanju žensk v dobrodelna društva.

Aleksandra Serše_Tatjana Hojan_Irena Selišnik

Strokovne prispevke so prispevali doc. dr. Irena Selišnik, mag. Aleksandra Serše, Tatjana Hojan, dr. Petra Testen in Dušan Sterle. Na simpoziju so odprli tudi novo umetniško razstavo slepih in slabovidnih slikark iz Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Kranj z naslovom Naš pogled na svet. Slabovidni slikarki Janka Kus in Milka Jug

ZDSSS in ZRC SAZU sta simpozij organizirala z namenom, da bi izpostavila izjemen prispevek Minke Skaberne k skrbi za slepe. Slednja je namreč velik del svojega življenja posvetila skrbi za slepe in se že leta 1918 zavedala, da mora biti branje dostopno vsem. V ta namen je organizirala tečaje prepisovanja slovenske literature v pisavo za slepe, brajico. Tomaž Wraber, predsednik ZDSSS, je v uvodu povedal: »V okviru projekta Knjižnica slepih in slabovidnih smo začeli podrobneje raziskovati življenje Minke Skaberne. Prav ona je položila temelje za skrb in šolanje slepih, zato se nam zdi prav, da jo umestimo med izjemne ženske 20. stoletja. Njen podvig, da je v tistem času prepričala več kot sto žensk k učenju brajice in prepisovanju knjig iz črnega tiska, je bil neverjeten. Ponosni smo na njeno tradicijo in od nje se lahko še danes veliko naučimo.« Strokovni simpozij o Minki Skaberne je bil tudi uvodni dogodek v jubilejnem letu, saj letos mineva 95 let, odkar je bilo ustanovljeno Podporno društvo slepih, prva invalidska organizacija pri nas. Wraber še dodaja, da je glavno sporočilo ZDSSS v tem letu, da morajo slepi in slabovidni delovati skupaj v smeri opozarjanja, da so pomemben del družbe, hkrati pa tej lahko dajejo tudi pomemben prispevek.

Dobrodelnost postopno postajala domena žensk

Dobrodelnost in skrb za bolne, socialno šibke ter invalide sta se na Slovenskem skozi leta zelo spreminjala. Na začetku 19. stoletja je bila dobrodelnost povezana predvsem s socialnim prestižem in ni bila zaznamovana s spolom. Pozneje pa so nastale številne spremembe tako v zvezi z organizacijo dobrodelnosti kot tudi razdelitvijo dela med moškimi in ženskami.

 
Na prelomu stoletja se je koncept dobrodelnosti vse bolj feminiziral, kar je bilo še posebej opazno med vojno, ko so se ženske aktivno vključevale kot skrbnice in bolniške sestre. To se je dogajalo vzporedno s prestrukturiranjem zdravstvenega sistema, ki ni pomenil le feminizacije skrbstvene medicinske nege, temveč tudi s pomeščanjenem določenih poklicev. V času vojne je propaganda sporočala, da je skrb za ranjence, vojne invalide in vdove ter njihove otroke odgovornost vseh žensk v zaledju, kar je še dodatno predstavljalo odlično priložnost za njeno profesionalizacijo. »Ko se je na Slovenskem oblikovalo društvo Dobrodelnost, so se pojavili številni pozivi za vključevanje, še posebej ženskam. V teh pozivih se je našla tudi Minka Skaberne, ki je bila ena bolj vidnih članic, poleg nje pa še cela vrsta žensk, ki so skrbele za dobrodelnost in zbirale prispevke za pomoči potrebnim,« je dodala Doc. dr. Irena Selišnikdoc. dr. Irena Selišnik s Filozofske fakultete v Ljubljani.

 

Vizija Minke Skaberne je živa še danes

Minka Skaberne je že v svojem času imela jasno predstavo o tem, kakšna morata biti skrb in šolanje za slepe in slabovidne, saj je na to temo napisala tudi strokovno mnenje. Institucionalizirana skrb za slepe se je začela postopoma, s skromnimi začetki, vendar je Minka Skaberne zelo jasno pokazala, kakšni morajo biti primerni zavodi za slepe in slabovidne, kako naj poteka izobraževanje ter kako morajo biti usposobljeni učitelji za učenje ljudi z okvaro vida. Kljub svojemu pedagoškemu delu na ljubljanskem učiteljišču je večji del svojega življenja posvetila skrbi za slepe ter postavila temelje za skrb in šolanje slepih in slabovidnih.

Minka Skaberne si je v maju in juniju 1918 izmenjala pismo z Ivanom Cankarjem. V pismu ga je prosila za dovoljenje za prepis njegovih izbranih del v brajico. Ivan Cankar ji je na pismo odgovoril, da vsekakor dovoljuje prepis njegovih del, hkrati pa izrazil tudi spoštovanje do njene skrbi za slepe in slabovidne. Pismi, ki sta danes na voljo v NUK-u, pričata o aktivnostih in skrbi za slepe v tedanjih težkih razmerah, hkrati pa načenjata problematike, ki je – čeprav v drugačnih okoliščinah – aktualna tudi danes. Daljša življenjska doba prebivalcev v sodobnem času prinaša poleg povečanega povpraševanja po negi in skrbi za starejše, bolne ter tako ali drugače prikrajšane tudi zahteve po kakovostnem bivanju vseh. Kot je še dodalaDr. Petra Testen dr. Petra Testen z Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU, je bilo Cankarjevo pismo Minki Skaberne v zgodovini že večkrat prebrano in citirano, medtem ko sta bila Minkino prvotno pismo in njena pobuda pogosto prezrta. »Prav je, da se posvetimo tudi pismu in delovanju Minke Skaberne, saj lahko ugotovimo, da je prav ona že v pismu izpostavila številna vprašanja in problematiko, ki se dotikajo slepih in slabovidnih pred sto leti in so aktualna še danes,« je še dodala Testenova.

 

Referati predavateljev bodo objavljeni v tiskanem in elektronskem zborniku simpozija, ki bo dostopen na spletni strani projekta Knjižnica slepih in slabovidnih (1293.gvs.arnes.si) ter spletni strani Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije (www.zveza-slepih.si).

 Zbrani udeleženci na simpoziju

Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) v okviru projekta Knjižnica slepih in slabovidnih in ob obeleževanju 95-letnice delovanja, v sodelovanju z ZRC SAZU prireja simpozij o Minki Skaberne, pobudnici in ustanoviteljici prve slovenske knjižnice slepih, ki je velik del svojega življenja posvetila skrbi za slepe. Že leta 1918 je vedela, da mora biti branje dostopno vsem, zato je organizirala tečaje prepisovanja slovenske literature v pisavo za slepe, brajico, na katerih sta sodelovali 102 dami. V enem letu so pod mentorstvom Minke Skaberne v brajico prepisale 60 literarnih del slovenskih avtorjev v 130 brajevih zvezkih. Zaradi izjemnega doprinosa in dela za blaginjo slepih se po njej imenuje tudi knjižnica, ki deluje v okviru ZDSSS.

Simpozij bo v četrtek, 12. februarja 2015, od 10. do 13.30 ure, v novih prostorih Knjižnice slepih in slabovidnih Minke Skaberne (Kotnikova 32, 1000 Ljubljana).

 
Sodelujoči bodo s svojimi strokovnimi prispevki obravnavali izjemne dosežke Minke Skaberne, hkrati pa tudi osvetlili začetek ženskih gibanj in dobrodelnosti na Slovenskem ter izpostavili problematiko slepih in slabovidnih, o kateri so razpravljali že pred sto leti. Kot govorci bodo nastopili doc. dr. Irena Selišnik (Filozofska fakulteta v Ljubljani), mag. Aleksandra Serše (Arhiv Republike Slovenije), Tatjana Hojan (bibliotekarska svetovalka v pokoju), dr. Petra Testen (Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU) in Dušan Sterle (ZDSSS). Simpozij bo povezovala dr. Saša Poljak Istenič.

 
V času simpozija bo v galerijskem prostoru knjižnice zaživela nova razstava Naš pogled na svet slepih in slabovidnih slikark Milke Jug, Janke Kus, Natalije Žitnik Metaj in Meri Tišler.

POMEMBNO: Zaradi omejitve prostora vas vljudno prosimo, da se na simpozij prijavite najpozneje do ponedeljka, 9. februarja 2015, na elektronski naslov info@kss-ess.si. Za vse dodatne informacije smo vam na voljo po telefonu 01 4700 250 ali na omenjenem e-naslovu.

Dogodek bomo v živo prenašali na spletnem mestu KSS

Več informacij najdete v priponki.
 
Veselimo se druženja z vami!

Pripovedovanje zgodb in branje sta pomembna dela otroštva. Slepim in slabovidnim otrokom branje knjig lahko približamo s tipnimi slikanicami. V okviru projekta Knjižnica slepih in slabovidnih ter praznovanja 95. obletnice ustanovitve Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije smo v ta namen pripravili literarni natečaj za najlepšo ročno izdelano tipno slikanico »Skrivnosti tipanja«.

Tipne slikanice ali tipanke so knjige, v katerih je besedilo obogateno s taktilnimi predstavitvami, ki slepim in slabovidnim otrokom pomagajo osmisliti besedilo. Tipne slike je mogoče raziskovati in zaznati s tipom, pogosto pa vključujejo tudi elemente, ki spodbujajo uporabo preostalih čutil (npr. sluh, voh). Tako spodbujajo slepe in slabovidne otroke k raziskovanju in učenju ter jim ponujajo vir idej in zabave.

Vljudno vas vabimo k sodelovanju na natečaju za izdelavo najlepše tipne slikanice. Vsebino in obliko prepuščamo vaši domišljiji, tipanke pa naj bodo izdelane ob predhodnem premisleku, kako jih zasnovati, da bodo čim bolj dostopne in sporočilne za slepe in slabovidne otroke. Natečaj je namenjen vsem, ki radi ustvarjate in v izdelavi tipnih slikanic vidite izziv.

Prispele izdelke bo ocenjevala strokovna žirija. Najlepših pet tipnih slikanic bomo nagradili s knjižnimi nagradami ter jih razstavili v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne.
Natečaj za najlepšo tipno slikanico je odprt do 31. marca 2015.

Več informacij o natečaju najdete v uradnem vabilu.

Svoje sodelovanje na natečaju morate prijaviti do vključno 30. januarja s to prijavnico. S tem, ko boste prijavo oddali, se bo štelo, da ste seznanjeni z razpisnimi pogoji tega natečaja.

Sonjo Pungertnik tako ali drugače poznamo mnogi. V svojih letih dela na Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije je začela s programom: »Mreža spremljevalcev za preprečevanje socialne izključenosti slepih in slabovidnih«, delala je tudi na številnih drugih programih, ki so namenjeni polnejšemu in kvalitetnejšemu življenju slepih in slabovidnih. Na nekaterih programih še vedno sodeluje z nami in jih bogati s svojim znanjem, izkušnjami in vsem, kar je. Sonja Pungertnik je med kandidatkami za Slovenko leta 2014. To je gotovo priznanje zanjo in je velika promocija slepote in slabovidnosti. Zato imate možnost, da oddate glas zanjo, in sicer najpozneje do četrtka, 15. 1. 2015, do 23.59.

Kako? Po SMS na številko 4567 v sporočilo z velikimi črkami napišite SLOVENKA 7.

Sonja Pungertnik

Velikokrat ne moremo narediti nič, tokrat pa lahko!

http://www.jana.si/2014/12/kandidatke-za-slovenko-leta-2014/

http://www.zupnija-ljpolje.si/oznanila/tiskana-oznanila

Že skoraj dvesto let je, odkar znamo slepi in slabovidni s pomočjo brajice brati in pisati. Brajica je sistem tipne abecede, pri kateri šest izbočenih pik, razporejenih v brajevi celici v dveh stolpcih s po tremi pikami, predstavlja črke, številke in simbole za skoraj vse jezike tega sveta. Igra ključno vlogo v življenju milijonov slepih po vsem svetu, saj jim omogoča branje književnih del ali študij skupaj z videčimi vrstniki. Pri svojih petnajstih letih jo je leta 1824 izumil slepi mladenič, Louis Braille, ki je bil takrat vpisan v kraljevi zavod za slepo mladino v Parizu. Želel si je brati knjige prav tako kot njegovi videči vrstniki, zato je razmišljal o taktilni pisavi, ki bi se je bilo preprosto naučiti, jo prepisovati in uporabljati.
Čeprav je brajica ključna za pismenost, izobraževanje in poznejše zaposlovanje slepih, morajo šole v deželah, kjer veljavna avtorska zakonodaja ne pozna izjem, še vedno pridobiti posebno dovoljenje za prilagoditev gradiv v brajico ali povečan tisk. To lahko predstavlja eno največjih ovir pri izobraževanju slepih in slabovidnih otrok, saj ne pridejo do ustreznih učbenikov. Še več, organizacija slepih, ki tiska knjige v brajici v eni državi, denimo v Peruju, teh knjig ne sme posredovati slepim, ki uporabljajo isti jezik v drugi državi, na primer v Argentino. V vsaki državi morajo sami prilagoditi iste knjige, kar pomeni ogromno odvečnega dela in velike stroške. Obojemu bi se zlahka izognili, ko bi smeli knjige v brajici posredovati prek meja posameznih držav.
Svetovna zveza slepih (WBU – World Blind Union) si je skupaj z nekaterimi drugimi organizacijami vrsto let prizadevala, da bi s Svetovno organizacijo za intelektualno lastnino (WIPO) sklenila pogodbo, ki bi odpravila te ovire pri dostopu do znanja vsega človeštva. Rezultat je Marakeška pogodba, ki jo je WIPO sprejela junija 2013.
Marakeška pogodba je mednarodni sporazum o avtorskem pravu, ki bo stopil v veljavo, ko ga ratificira 20 držav. Države, ki ga bodo ratificirale, bo obvezoval, da v svoji avtorski zakonodaji zagotovijo izjeme za ljudi z okvarami vida in drugimi motnjami branja. Te izjeme bodo omogočale prilagajanje knjig v brajico in druge dostopne formate brez privolitve nosilcev avtorske pravice. Prav tako Marakeška pogodba zagotavlja knjižnicam slepih in slabovidnih ter organizacijam, ki slepe in slabovidne oskrbujejo z gradivi, da lahko prilagojena gradiva razširjajo tudi prek meja brez poprejšnje privolitve nosilca avtorske pravice.
Marakeško pogodbo je do zdaj podpisalo že 81 držav (med njimi tudi Slovenija), ratificirale pa so jo šele štiri (Indija, El Salvador, Združeni arabski emirati in Urugvaj). Svetovna zveza slepih je tem štirim državam hvaležna, ker so razumele, kako pomemben je ta sporazum za slepe in vse druge z motnjami branja. Vendar pa bi ga morale ratificirati vse države, če želimo, da bo Marakeška pogodba učinkovala ter da bo možno milijone knjig prilagoditi v brajici in drugih dostopnih formatih. Samo države, ki ratificirajo Marakeški sporazum, lahko namreč njegova določila uporabijo v korist svojih slepih državljanov. Zato pozivamo vse države, da v letu 2015 ratificirajo ta pomembni sporazum. Več informacij, vključno z besedilom pogodbe, najdete na spletni strani WBU (http://www.worldblindunion.org/English/our-work/our-priorities/Pages/right-2-read-campaign.aspx).
Vse vas vabimo, da ta svetovni dan brajice izkoristite za to, da svoje vlade opozorite, da je pravica do branja ena temeljnih človekovih pravic vsakega državljana, in jih hkrati pozovete, naj podpišejo in ratificirajo Marakeško pogodbo ter tako olajšajo dostop do objavljenih del slepim, slabovidnim in vsem drugim z motnjami branja.
Svetovni dan brajice obeležujemo v čast Louisu Braillu vsako leto 4. januarja, torej na dan, ko se je leta 1809 njen izumitelj rodil.
Svetovna zveza slepih (WBU) je globalna organizacija, ki zastopa približno 285 milijonov slepih in slabovidnih, kolikor jih je po ocenah po vsem svetu. Vanjo so vključene organizacije, ki jih vodijo slepi in slabovidni, da zastopajo svoje lastne interese, ali organizacije, ki delajo za slepe v več kot 190 državah sveta, ter organizacije, ki se na mednarodni ravni ukvarjajo z okvarami vida.

Več informacij dobite na tomaz.wraber@zveza-slepih.si

Vabimo vas na strokovni seminar o urejanju dostopnosti urbanega prostora za slepe in slabovidne s poudarkom na talnem taktilnem vodilnem sistemu (TTVS), ki bo potekal v sredo, 19. 11. 2014, od 9.30 dalje v Veliki sejni dvorani Mestne hiše, Mestni trg 1, 1000 Ljubljana.

Strokovni seminar organizirajo Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, Mestna občina Ljubljana in Zavod DOSTOP.

Samostojno gibanje v prostoru je za večino ljudi nekaj samoumevnega, slepim in slabovidnim pa predstavlja veliko večji izziv. V Sloveniji je v zadnjem času opaziti povečanje dejavnosti, ki naj bi izboljšale dostopnost do prostora in informacij za slepe in slabovidne. Odgovorni na občinah se pomena dostopnosti vedno bolj zavedajo in za to kažejo vedno večje zanimanje. Reševanje dostopnosti za slepe in slabovidne pa zahteva veliko strokovnih znanj.

Na seminarju bodo predavatelji predstavili, kako z najmanj stroški najučinkoviteje rešiti problem dostopnosti za slepe in slabovidne ter pri tem upoštevati tudi druge skupine ljudi s posebnimi potrebami. Udeleženci bodo seznanjeni s tem, kje dobiti informacije o rešitvah, ki pogosto zahtevajo tesno sodelovanje različnih strok (prostorsko načrtovanje, oblikovanje, informatika, izobraževanje), kako pristopiti k načrtovanju taktilnih oznak ter kako organizirati izvedbo in vzdrževanje taktilnih oznak, da sistem dobro deluje.

Udeležba na seminarju je brezplačna. Vljudno vas prosimo, da zaradi omejenega števila mest svojo prisotnost potrdite najpozneje do petka, 14. 11. 2014, po e-pošti na polona.car@zveza-slepih.si ali telefonu 01 470 02 44.

Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) se pridružuje protestu Evropske zveze slepih glede vsebine delovnega programa Evropske komisije za leto 2015, saj le-ta ne vključuje »European Accessibility Act-a (EAA)«, dokumenta, ki predstavlja strateške usmeritve za boljšo dostopnost do dobrin in storitev v Evropski uniji. Evropska unija s tem kaže na mačehovski odnos do velike skupine ljudi, ki za samostojno življenje, neovirano vključevanje v družbo in aktivno participacijo potrebujejo nekatere prilagoditve. Ustrezna dostopnost dobrin in storitev je namreč eden od ključnih dejavnikov, ki vplivajo na kakovost življenja invalidov (in še marsikoga drugega).
Leta 2010 je Evropska komisija v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov sprejela celostno strategijo urejanja področja invalidov, imenovano »European Disability Strategy«, v kateri si je zadala, da bo do leta 2020 ustvarila Evropo brez ovir. Da bi se ciljem čim bolj približali, je Evropska komisija predlagala uporabo različnih zakonodajnih in drugih instrumentov. EAA bi moral biti eden pomembnejših dokumentov, ki naj bi nastali v sklopu uresničevanja ciljev omenjene strategije. Slepim in slabovidnim, pa še mnogim drugim (ne le invalidom), bi zagotovil dostop do informacij in storitev javnega značaja, jim omogočil neovirano gibanje v urbanem okolju in varno uporabo ter vključevanje v promet. Z doseganjem zadanih ciljev bi se invalidom izboljšale možnosti za gospodarsko, družbeno in politično sodelovanje v družbi. Zagotovili bi jim torej pogoje, primerljive s tistimi, ki jih Evropa nudi drugim državljanom.

Dodatne informacije: Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, predsednik Tomaž Wraber, 01 470 02 11, zdsss@zveza-slepih.si .

Besedilo: Tomaž Wraber, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije

Večkrat sem že razmišljal, zakaj sta dneva, ki sta po vsem svetu posvečena vidu, tako tesno skupaj. Ali ne bi več pozornosti javnosti pritegnila, ko bi bil eden, denimo spomladi, drugi pa jeseni. Pa je res tako?

Vid je najčudovitejše čutilo, s katerim vidimo celo svetlobna leta daleč. »Ej, tu je kleč!«, bi s Hamletovim jezikom dejal Shakespeare. Dokler zdrav vid imamo, se tega ne zavedamo, ko pa ga izgubimo, je največkrat prepozno.

Svetovni dan vida je namenjen zavedanju, kako zelo pomemben je v našem življenju vid. In ker je tako, bi morali storiti mnogo več, da zdrav vid tudi ohranimo. Za to smo odgovorni mi sami, odgovorna pa je tudi naša država. Vsakdo mora poskrbeti, da svoj vid čuva, država pa mora ustvariti pogoje za to. Ne le Slovenija, tudi številne druge, celo bolj razvite in bogatejše države, nimajo pravih podatkov o stanju vida svojega prebivalstva. Največja vrzel je običajno pri ljudeh med dvajsetim in šestdesetim letom starosti. Mnogi ob vozniškem izpitu opravijo zadnji pregled pri očesnem zdravniku in večina jih k njemu ne zaide več. Dokler se ne znajdejo v resnih težavah. Očesni zdravniki zatrjujejo, da bi lahko prav v tej dobi večji del začetnih okvar vida odkrili pravočasno, jih preprečili, upočasnili, ali pa se vsaj pripravili nanje. A zato bi bila nujna redna kontrola vida.

Danes je na svetu 37 milijonov slepih. Mednarodna agencija za preprečevanje slepote (International Agency for the Prevention of Blindness – IAPB) trdi, da bi s pravočasnim ukrepanjem lahko preprečili vsaj štiri od petih primerov slepote. In kdo lahko bolj verodostojno opozarja na to, kako pomembno je ohranjevati zdrav vid, kot prav slepi in slabovidni sodržavljani?

Mednarodni dan bele palice je namenjen temu, da bi se tisti, ki vidite, zavedali, da poleg vas živimo tudi mnogi, ki smo vid deloma, ali v celoti izgubili. Da bi bilo naše življenje čim bolj polno in neodvisno, smo najprej odgovorni mi sami, slepi in slabovidni. A brez razumevanja in pomoči vas, ki vidite, ne gre. In seveda, tu je na koncu odgovornost tudi na državi, da ustvari pogoje za enakopravno vključevanje v zasebno, poklicno in javno življenje. Za to potrebujemo številne pripomočke, dandanes to še zlasti velja za posebej prilagojene izdelke informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki so vedno bolj prisotni v vsakdanjem življenju vsakogar. Poleg tega pa tisti, ki mu je vid v celoti, ali deloma opešal, nujno potrebuje tudi celovito rehabilitacijo, ki ga usposobi za življenje, ko vida ni več, ali ga je znatno premalo. In spet lahko ugotovimo, da so tu številne druge, celo mnogo manj razvite in revnejše države, ki vse to svojim državljanom omogočajo v znatno večji meri kot Slovenija.

In kdo lahko bolj verodostojno opozarja na to, kako pomembno je razumeti potrebe slepih in slabovidnih, kot videči sodržavljani? Zato podpirajmo akcijo IAPB »Zdravje oči za vse« (Universal Eye Health) in pravice tistih, ki vida nimamo več dovolj, ali ga sploh nimamo.

Sklenimo z optimizmom!
Prav je, da ta dva dneva povezujemo in da se tudi ljudje čim bolj povezujemo med seboj, ne glede na to, kakšne težave imamo. Slepi in slabovidni, združeni v Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenje (ZDSSS), bomo 15. oktober obeležili s slovesnim odprtjem novih prostorov »Knjižnice slepih in slabovidnih Minke Skaberne«. To je eden od večjih rezultatov projekta, ki sta ga skupaj financirala Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za kulturo RS. Pomemben korak, ki bo pomagal nadomestiti zamudo za razvitimi evropskimi knjižnicami slepih in slabovidnih. V ZDSSS verjamemo, da bo naša knjižnica kmalu prerasla v »kulturno informacijsko središče slepih in slabovidnih, ljudi z motnjami branja in videčih«, tako da med nami ne bo več zidov.


1 28 29 30 31 32 33 34 37
Prijava v EIS




Dobrodelnost

Nič vas ne stane, da ste dobrodelni. Del odmere od dohodnine lahko namenite slepim in slabovidnim. Uporabite sledeč obrazec.
KNJIŽNICA SLEPIH IN SLABOVIDNIH MINKE SKABERNE

eBralec – sintetizator govora

REVIJA RIKOSS

PSI VODIČI

Sklep o kriterijih za dodelitev psa vodiča slepih: SKLEP Pravilnik o vsebini preizkusa psa vodiča slepih: PRAVILNIK
SOFINANCERJI

Programe in delovanje sofinancirajo:

SPLETNA STRAN JE DOSTOPNA VSEM

Sledite nam