Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) je izdala Priročnik za uporabnike psov vodnikov in njihove svojce, namenjen uporabnikom psov vodnikov. Pes vodnik svojemu lastniku ne more nadomestiti vida, omogoča pa mu bolj varno in hitrejše gibanje po poteh, ki jih slepa oseba že pozna. Odnos med slepim in psom predstavlja prijetno in skladno sobivanje slepega človeka in psa, hkrati pa slepemu pomeni obveznost in odgovornost za pravilno skrb in nego, ter mu v samotnih trenutkih predstavlja družabnika.

Ob izidu izredno pomembnega priročnika o psih vodnikih vas vabimo na novinarsko konferenco, ki bo v sredo, 25. aprila 2018, ob 12. uri v v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne (Kotnikova 32, 1000 Ljubljana), ko bomo spregovorili o pomembnosti psov vodnikov ter pravilni skrbi zanje.

Z vami bodo:

· Matej Žnuderl, predsednik ZDSSS
· Alenka Sunčič Zanut, avtorica priročnika
· Jože Vidic, član komisije za pse vodiče pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije
· Sabina Dermota, uporabnica psa vodiča

Priročnik je izšel ob podpori podjetja Harvey Norman.
Prosimo, da nam udeležbo na srečanju potrdite do torka, 24. aprila 2018, na zdsss@zveza-slepih.si.

Vljudno vabljeni!

pes vodnik Baron

S strani javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice vam posredujemo spodnje obvestilo:

V zadnjem času pri nadzoru plačila parkirnine opažamo, da vse več vozil opremljenih z invalidsko karto nima pravilno označenega vozila na parkirnih mestih, kjer je omogočeno časovno omejeno parkiranje, ki pa je plačljivo. Plačilo parkirnine na in ob vozišču občinskih cest je potrebno izvesti na parkomatih oziroma preko sistema Urbana SMS parkiranje.

Več na http://www.lpt.si/parkirisca/parkirisca/urbanasms in http://www.lpt.si/parkirisca osebna vozila/parkirisca/parkirisca osebna vozila/parkomati.
V želji, da bi uporabnike primerno seznanili z določili Odloka o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana (Uradni list RS, št. 8/17), ki urejajo brezplačno parkiranje invalidov, bomo v naslednjih dneh pričeli z obveščanjem uporabnikov parkirnih mest s posebnimi obvestili.

Verjamemo, da bodo uporabniki parkirnih mest, ki so sicer plačljivi, naša obvestila sprejeli pozitivno in se po njih ravnali ter se tako izognili nepotrebnim postopkom v nadaljevanju postopka nadzora plačila parkirnine.

Primer obvestila:
Spoštovani, Dne ob uri smo pri nadzoru plačila parkirnine na območju časovno omejenega parkiranja ugotovili, da ste parkirali vozilo, reg. št. ,v katerem ste na vidnem mestu postavili invalidsko karto, a niste označili časa prihoda. Na podlagi Odloka o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana (Uradni list RS, št. 8/17) lahko imetniki veljavne parkirne karte za invalide brezplačno parkirajo svoja vozila na urejenih parkirnih prostorih na in ob vozišču občinske ceste največ dve uri. Voznik mora na vidnem mestu v vozilu označiti čas prihoda in namestiti veljavno parkirno karto za invalide. Tokratno obvestilo je informativne narave, s katerim Vas želimo opozoriti, da pri parkiranju z invalidsko karto ni dovolj le namestiti parkirno karto za invalide, ampak je potrebno označiti tudi čas prihoda.
J P LPT d. o. o.

V soboto 7. in nedeljo,8.4.2018 je v domu oddiha na Okroglem potekalo 16. državno prvenstvo v showdownu.
Nastop na prvenstvu si je v showdown ligi zagotovilo 5 tekmovalk in 15 tekomovalcev, 2 tekomvalki pa sta za tekmovanje dobili vabilo.

Vlogo favorita med moškimi je upravičil svetovni in evropski prvak Peter Zidar, 2. mesto je zasedel Aleksander Sabo, 3. mesto pa Miha Susman.
V žesnki konkurenci so vrh krojile zmagovalke iz lanksega leta, spremenil se je le vrstni red: 1. Sanja Kos, 2. Tanja Oranič in 3. Jana Fuhrer.
Ekipno je prvo mesto osvojila ekipa Maribor-Celje, drugo mesto Ljubljana1 in tretje mesto Murska Sobota.

Obveščamo vas, da je dogodek Čajanka pri Minki, ki bi moral potekati v sredo, 11. aprila 2018, ob 10. uri v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne, na Kotnikovi 32 v Ljubljani, odpovedan.
O novem terminu dogodka vas bomo pravočasno obvestili.

Hvala za razumevanje.
Strokovna služba ZDSSS

Ob 100-letnici Knjižnice slepih in slabovidnih Minke Skaberne:

Začetkov Knjižnice slepih in slabovidnih Minke Skaberne smo se že večkrat dotaknili in ugotovili, da je ostalo še marsikaj neizrečenega. Verjamemo, da je veliko spominov in zgodb, za katere bi bilo škoda, da bi šle v pozabo. Skupaj z vami bi želeli pobrskati po preteklosti in izvedeti čim več o pobudnici knjižnice, prepisovalkah ter o branju med slepimi in slabovidnimi nasploh, zato vas vljudno vabimo, da se nam pridružite
NA ČAJANKI »PRI MINKI«, ki bo potekala v sredo, 11. aprila 2018, ob 10. uri v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne, na Kotnikovi 32 v Ljubljani,
in ob čaju ter v sproščenem vzdušju delite vaše spomine ali prigode in uživate v dobrem pogovoru.

Vabljeni vsi, ki vas naša skupna preteklost zanima!

Prosimo vas, da zaradi lažje organizacije udeležbo najavite do torka, 10. aprila 2018, na telefonsko številko 01 4700 218 ali elektronski naslov polona.car@zveza-slepih.si.

Ob mednarodnem dnevu žena je Evropska zveza slepih pripravila promocijski video, ki predstavlja zgodbe desetih uspešnih slepih ali slabovidnih žensk iz različnih evropskih držav. Med njimi se je s svojimi dosežki predstavila tudi Metka Pavšič iz Slovenije. Video v angleškem jeziku si lahko pogledate na naslednji povezavi:

http://www.euroblind.org/publications-and-resources/guidelines#_Women

Eleanor Roosevelt je nekoč dejala: “Prihodnost pripada tistim, ki verjamejo v lepoto svojih sanj.” Slepe in slabovidne ženske lahko živijo svoje sanje!

Ob 8. marcu vsem ženskah iskrene čestitke za vse dosežke!

Spodaj objavljamo povezavo do videoposnetka ob 100-letnici  Knjižnice za slepe in slabovidne Minke Skaberne, ki je bil objavljen 1.3.2018 na RTV SLO 1:

http://4d.rtvslo.si/arhiv/prvi-dnevnik/174523252

 

01 mar 2018

Psi vodiči

Vabimo vas k olgedu prispevka o psih vodičih, ki ga je RTV v oddaji Odmevi objavil 27.2.2018
Povezava do posnetka:
http://4d.rtvslo.si/arhiv/odmevi/174522912

Ljubljana, 1. marec 2018 – Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki deluje pod okriljem Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) danes praznuje 100. obletnico delovanja. Knjižnica nosi ime po profesorici Minki Skaberne, ki je svoje življenje posvetila skrbi za slepe. Ob jubileju je pri založbi ZRC SAZU izšla monografija MINKA SKABERNÈ (1882–1965), pobudnica in ustanoviteljica prve slovenske knjižnice za slepe, ki odslikava življenje in delo Minke Skaberne ter čas, v katerem je delovala. Gre za prvo sistematično raziskovanje njenega dela in doprinosa k dobrobiti ljudi z okvarami vida pri nas.

»Neoviran dostop do branja in stik z literaturo ter pisano besedo sta neizpodbitni pravici vsakega posameznika. Za slepe in slabovidne, ki pri branju potrebujemo prilagoditve, je udejanjanje te pravice še toliko bolj pomembno. Naša knjižnica za marsikoga, ki ima okvaro vida, pomeni edini stik z literaturo nasploh. Zato je 100-letnica knjižnice veličasten jubilej, ki v sebi razkriva zgodbo o dobrodelnosti in odprtem srcu vseh, ki so udejanjali njen obstoj,« je ob priložnosti dejal predsednik ZDSSS, Matej Žnuderl.

»Pogled v preteklost pokaže uspešno delovanje knjižnice, ki je svojim članom vseskozi omogočala dostop do branja in informiranja. S povečanjem obsega, dostopnosti in kakovosti informacij ter publikacij v sodobnih tehnikah in tehnologijah je bila pred nekaj leti v sklopu posebnega projekta, podprtega z evropskimi sredstvi, podana možnost za sodobnim razmeram prilagojeno in bolj razširjeno delovanje knjižnice. S tem so bili slepim in slabovidnim pa tudi drugim osebam z motnjami branja zagotovljeni pogoji za boljšo, bolj enakopravno dostopnost branja, Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne pri ZDSSS pa boljši pogoji za delovanje za svoje člane. Na podlagi koncesije, podeljene v letu 2016, je knjižnica dobila možnost za izvajanje in koordiniranje knjižničnih storitev za slepe in slabovidne tudi v širšem okviru slovenske knjižnične javne službe,« je poudarila mag. Tatjana Likar z Ministrstva za kulturo.

Velecenjena gospodična, Minka Skaberne

»Naučiti se branja in pisanja, prirejenega prav za slepe, je ena izmed najvažnejših točk v izobrazbi slepega.« To je citat Minke Skaberne, ki ponazarja njeno vseživljenjsko prostovoljno delo. Monografija MINKA SKABERNÈ (1882–1965), pobudnica in ustanoviteljica prve slovenske knjižnice za slepe, ki je izšla pri založbi ZRC SAZU s postavljanjem Minkinega življenja in dela v zgodovinski kontekst ustrezno ovrednoti njen prispevek k skrbi za slepe in vlogo v razvoju njihovega izobraževanja. Ob preglednih študijah o njenem šolanju in službovanju, vlogi v razvoju skrbi za slepe na Slovenskem ter delu za knjižnico slepih, ki jih uokvirjata pregled ženskega gibanja in dobrodelnosti na prelomu stoletja ter oris rodbine Skaberne, so v knjigi ponatisnjena tudi Minkina temeljna besedila, s katerimi je tvorno vplivala na ustanovitev Zavoda za slepe v Ljubljani in orala ledino v razvoju skrbstva za slepe na Slovenskem, zbrano slikovno gradivo pa Minko Skaberne umešča v krog družine, sodelavcev in prijateljev.

»Čestitam Vam, velecenjena gospodična, da ste si bili dali tako vzvišeno in plemenito nalogo!« je leta 1918 zapisal Ivan Cankar v odgovoru na pismo, v katerem ga je Skabernetova prosila za dovoljenje, da se nekaj njegovih del prepiše v brajico. Urednica knjige Saša Poljak Istenič je poudarila, da so ženske, kot je bila Minka Skaberne »resnično premikale meje na različnih področjih, po vojni pa še posebej pri skrbi za ranljive skupine. Zbornik osvetljuje njeno življenje in delo, seveda pa tudi njeno vlogo pri ustanovitvi knjižnice za slepe.«

Začetki skrbi za slepe

»Pod okriljem društva Dobrodelnost je profesorica Minka Skaberne 1. marca 1918 priredila javno predavanje o potrebi po ustanovitvi slovenskega zavoda za slepe, o skrbi zanje, zlasti pa za invalide oslepele v vojni. Predavanje je doseglo svoj namen, posrečila pa se je tudi nadaljnja akcija. Takratne oblasti so dovolile prireditev tečaja za branje in pisanje brajevega točkopisa. Tečaj, ki ga je financiralo društvo Dobrodelnost, so obiskovale mnoge Ljubljančanke, med njimi je bilo največ učiteljic, ki so kasneje prepisovale slovenske knjige v brajev točkopis. S tem so bili postavljeni temelji slovenski knjižnici za slepe,« je dejal Dušan Sterle, vodja Knjižnice slepih in slabovidnih Minke Skaberne.

Druga svetovna vojna je njeno delo nekoliko zavrla, vendar pa je nedokončana dela in material za prepisovanje skrbno varovala do osvoboditve. Po osvoboditvi je na pobudo Združenja slepih Slovenije organizirala še dva tečaja za prepisovanje knjig, hkrati pa so pod njenim vodstvom nastale tri knjižnice: Centralna knjižnica pri republiškem odboru Zveze slepih Slovenije, ki je bila največja ter knjižnici v Zavodu za slepo mladino v Ljubljani in v Centru za rehabilitacijo slepih v Stari Loki. Skabernetva je za prepisovanje skrbela do smrti leta 1965. Delo je nato prevzela njena sodelavka Cirila Rakovec. Po smrti Rakovčeve leta 1989 pa je zadnje korekture pri prepisovanju opravljal Ciril Podjed.

Napredek, ki ga je omogočil razvoj informacijske tehnologije

V povojnem času so se pojavili prvi mehanski brajevi stroji, v petdesetih letih pa tudi prvi tiskarski brajev stroj, ki ga je ZDSSS podaril Unicef. Pozneje so knjige prepisovali z električnim brajevim pisalnim strojem. Zvočna knjižnica je bila ustanovljena leta 1958 in veseli so je bili predvsem slepi, ki niso dobro znali brajice. Leta 1989 so magnetofonske trakove zamenjale kasete, od leta 2006 pa so na voljo gradiva na zgoščenkah v mp3 obliki, leta 2014 pa je bil v knjižnico uveden format zapisa DAISY.

Gradiva v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne

Danes je v brajico prilagojenih 1376 knjižnih del, na avdiokasete je bilo posnetih 2548 del, v digitalnem zapisu mp3 pa je na voljo 5193 del slovenskih in tujih avtorjev. S širitvijo knjižnice se tudi število prilagojenih del dnevno povečuje. Tako je skupno število enot gradiva že preseglo številko 10000.

V torek, 27. februarja 2018, smo v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne odprli slikarsko razstavo slepih in slabovidnih ustvarjalcev iz MDSS Nova Gorica.

Ogledali smo si tudi dokumentarni film o slabovidnih slikarjih »Lucija«, ki ga je režirala članica društva Sonja Jež.

Razstavo smo pripravili ob 10-letnici likovnih kolonij za slepe in slabovidne, 70-letnici Medobčinskega društva slepih in  slabovidnih Nova Gorica in 100-letnici Knjižnice slepih in slabovidnih Minke Skaberne.

Slikarska razstava bo na ogled do 30. aprila 2018.

Fotografija z otvoritvije slikarske razstave v prostorih KSS. V ospredju so mize na keterih so tipne slike, v ozadju visijo slike na steni. so


1 2 3 4 5 6 22
Prijava v EIS




KNJIŽNICA SLEPIH IN SLABOVIDNIH MINKE SKABERNE

eBralec – sintetizator govora

Dobrodelnost

Nič vas ne stane, da ste dobrodelni. Del odmere od dohodnine lahko namenite slepim in slabovidnim. Uporabite sledeč obrazec.
REVIJA RIKOSS

PSI VODIČI

Sklep o kriterijih za dodelitev psa vodiča slepih: SKLEP Pravilnik o vsebini preizkusa psa vodiča slepih: PRAVILNIK
SOFINANCERJI

Programe in delovanje sofinancirajo:

SPLETNA STRAN JE DOSTOPNA SLEPIM IN SLABOVIDNIM

Sledite nam