Smučišče Popust slepemu ali slabovidnemu smučarju v % Popust spremljevalcu v %
SKI BOR-Črni vrh nad Idrijo 100 100
SC MOJSTRANA 100 100
RIMSKI VRELEC, KOTLJE 100 100
SORIŠKA PLANINA 100 100
RTC ŽIČNICE KRANJSKA GORA 100 50
MARIBORSKO POHORJE 100 50
RIBNIŠKO POHORJE 100 50
SK ZAGORJE-SRC MARELA 100 100

POMEMBNO OBVESTILO:
Ob nakupu smučarske vozovnice se mora slepi ali slabovidni smučar vedno izkazati s člansko izkaznico ZDSSS; njegov spremljevalec lahko dobi smučarsko vozovnico samo ob prisotnosti slepega oz. slabovidnega.

8. in 9.12.2012 je Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije organizirala nadaljevalno usposabljanje spremljevalcev in uporabnikov programa: »Mreža spremljevalcev za preprečevanje socialne izključenosti slepih in slabovidnih«. Usposabljanje smo v sodelovanju s tiflopedagoginjo Mirjano Hafnar in defektologino Sonjo Pungertnik izvedli v domu oddiha Zveze v Izoli. Usposabljanja se je udeležilo 21 spremljevalcev in uporabnikov.
Po kratkem uvodu s predstavitvijo udeležencev in programa, smo hitro začeli z delom. Spremljevalci so najprej obnavljali tehnike spremljanja z Mirjano Hafnar. Med tem pa so se uporabniki pod vodstvom Sonje Pungertnik poglobili v svojo vlogo v programu.

Mreža spremljevalcev

Slika 1: Tiflopedagoginja Mirjana Hafnar je preko teoretičnega uvoda hitro vzpostavila stik s spremljevalci.

Mreža spremljevalcev

Slika 2: Spremljevalci pod vodstvom Mirjane Hafnar niso dolgo ostali samo pri teoriji. Konkretno so ponovili že znane tehnike spremljanja, jih nadgradili in po potrebi korigirali.

Mreža spremljevalcev

Slika 3: Uporabniki pa so pod vodstvom Sonje Pungertnik govorili o svoji vlogi v programu, o prevzemanju svojega deleža odgovornosti za to, da bo spremstvo takšno kakršnega potrebujejo. Odprla so se tudi nekatera vprašanja, na katera so uporabniki dobili tudi odgovore.

Mreža spremljevalcev

Mreža spremljevalcev

Mreža spremljevalcev

Slika 4, 5 in 6: V popoldanskem delu usposabljanja so uporabniki spoznavali, obnavljali in korigirali ustrezne tehnike spremljanja z Mirjano Hafnar. Pri delu ji je bila v veliko pomoč tudi študentka tiflopedagoginje Sara Lakota.

Mreža spremljevalcev

Slika 7: Mirjana Hafnar je uporabnike opozorila tudi na pomen skrbi za telesno kondicijo. Pokazala jim je tudi nekaj koristnih vaj.

Mreža spremljevalcev

Mreža spremljevalcev

Slika 8 in 9: Spremljevalci so popoldne preživeli s Sonjo Pungertnik. Sonja Pungertnik je ustvarila varno in dovolj zaupno vzdušje, da so spremljevalci lahko spregovorili tudi o svojih strahovih, dvomih, jezi, nemoči in željah.

Mreža spremljevalcev

Mreža spremljevalcev

Slika 10, 11: Dan smo spremljevalci in uporabniki zaključili s prijetnim družabnim večerom, ki nas je med seboj povezal.

Mreža spremljevalcev

Slika 12: Tudi obroke smo izkoristili za pridobivanje novih izkušenj in znanj. Spremljevalci so vadili postrežbo uporabnikov.
V nedeljo smo izvedli še praktičen preizkus spremljanja po ulicah Izole. Usposabljanje pa smo zaključili s podelitvijo tistega kar je bilo dobro in predlogov za še boljše delo v bodoče.

Z različico 2012.3 se je NVDA naučila govoriti tudi slovensko. To pomeni, da so vsi ukazi in sporočila, ki so povezana z bralcem zaslona sedaj v slovenskem jeziku, kar pomeni, da bo sedaj namesto checked sintetizator spregovoril izbrano.
Projekt slovenjenja je v testni fazi, zato napak ne izključujemo, kljub temu pa vas vabimo, da ta bralec zaslona preizkusite in uporabite, saj ima ta bralec zaslona na pram drugim precej prednosti. Nekaj je spodaj naštetih:
– je zastonj, kar ne pomeni slabše kvalitete
– je super odziven
– je odprtokoden, kar pomeni, da lahko vsak pogleda v zgradbo in ga tudi po svoje dogradi in/ali izboljša
– je lahek za uporabo
– stopa v korak s časom
– sodelujoči pri razvoju reagirajo na odkrite težave zelo hitro.
Več informacij in svojo kopijo NVDA dobite na:
http://www.nvda-project.org
podporna skupina za NVDA v slovenskem jeziku pa se odziva z naslova:
nvda_slo@googlegroups.com
Zaradi preprečevanja neželjenih sporočil, se morate pred prvim pošiljanjem v skupino prijaviti in to storite tako, da vaš brskalnik usmerite na:
http://groups.google.com/group/nvda_slo

S podpisom pogodbe ministrstva za zdravje z Očesno kliniko UKC Ljubljana se je začel izvajati dvoletni pilotni projekt »Celovita rehabilitacija slepih in slabovidnih”. Zagon pilotnega projekta rehabilitacije je pomemben mejnik tako za slepe in slabovidne kot tudi za strokovno javnost, so bili soglasni minister  Tomaž Gantar, predsednica Zdravstvenega sveta Marjeta Zorc, predstojnica Očesne klinike Branka Stirn Krajnc in Tomaž Wraber, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. Na Očesni kliniki bodo z aktivnostmi pilotnega projekta, ki bo vključeval 10 slepih in slabovidnih, začeli že letos, ocenjeno pa je, da bi v naslednjih desetih letih tovrstno rehabilitacijo potrebovalo 220 ljudi z okvaro vida letno – 150 slepih, 50 močno slabovidnih in 20 slepih otrok.

Novinarska konferenca o CRSS

Novinarska konferenca o CRSS

Minister Tomaž Gantar je na novinarski konferenci v petek, 19. 10. 2012, poudaril velik pomen pilotnega projekta »Celovita rehabilitacija slepih in slabovidnih”, ki je prvi tovrstni projekt za slepe in slabovidne pri nas. Ta bo v pomoč veliki skupini ljudi z okvaro vida, ki se dnevno sooča z izredno stisko in pa tudi krizo, ki je ni mogoče primerjati z drugimi življenjskimi situacijami. Kot je povedal minister, je bila pravica slepih in slabovidnih do celovite rehabilitacije uzakonjena že leta 2008 v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, vendar se do danes v korist slepih in slabovidnih ni storilo nič. Ministra veseli takojšen odziv Zdravstvenega sveta, ki je prepoznal potrebo po rehabilitaciji slepih in slabovidnih in podprl predlagani pilotni projekt.

Minister za zdravje, Tomaž Gantar

Minister za zdravje, Tomaž Gantar

“Člani Zdravstvenega sveta so brez pridržka pregledali gradivo pilotnega projekta “Celovite rehabilitacije slepih in slabovidnih” in ga z veseljem podprli”, je povedala predsednica Zdravstvenega sveta prof. dr. Marjeta Zorc in dodala, da bodo člani sveta budno spremljali rezultate pilotne študije, skupnega dela Očesne klinike, Zveze društev slepih in slabovidnih in Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta RS.

Predsednica Zdravstvenega sveta, Marjeta Zorc

Predsednica Zdravstvenega sveta Marjeta Zorc

Predstojnica Očesne klinike in nosilka projekta CRSS prof. dr. Branka Stirn Krajnc je ob predstavitvi pilotne študije povedala: “Življenjski tok za optimalno funkcioniranje, od šolanja, zaposlitve in prostočasnih aktivnosti, zahteva dober vid, ki ni dan več tisoč Slovencem in več deset milijonom ljudem po svetu.” Povedala je, da zagon projekta CRSS daje možnost realizacije dolgoletnih prizadevanj stroke za ustrezno celovito obravnavo in resocializacijo slepih in slabovidni, od rojstva do starosti. “Pri tem procesu moramo sodelovati s posredovanjem vseh dognanj stroke, hkrati pa povezovati svetovalce in terapevte različnih strok za pomoč na poti k samostojnosti slepega in slabovidnega”, je zaključila misel.

Predstojnica Očesne klinike, Branka Stirn Krajnc

Predstojnica Očesne klinike, Branka Stirn Krajnc

Program CRSS je namenjen ljudem z diagnozo slep ali slaboviden in njihovim svojcem v primeru, ko nastopi takšna stopnja okvare oziroma poslabšanja vidne funkcije, da je ta oseba v funkcionalnem smislu bistveno ovirana. Temu sledi tudi cilj rehabilitacije, ki je rehabilitandu in njegovim svojcem omogočiti celovito multidisciplinarno obravnavo z namenom adaptacije, reorganizacije in resocializacije z namenom doseči čim višjo stopnjo samostojnosti. Pojem celovite rehabilitacije zajema vrsto medicinskih, tiflopedagoških, psiholoških in psihoterapevtskih obravnav, ki lahko povrnejo čim več izgubljenega vida ali izgubljeni vid čim bolje nadomestijo z novimi znanji, veščinami in spretnostmi samoorganiziranja. V okviru rehabilitacije se bo izdelal enovit program, t.i. celovit individualni načrt rehabilitacije, ki zajema osnovne podatke o rehabilitandu in vse ostale parametre, ki so ključni za uspešen potek rehabilitacije (vrsto storitev, čas trajanja posamezne storitve, delovni tim, osnovne vsebine, uporabljene metode, itd.). 

Osrednji cilji pilotnega projekta, ki se je pričel danes, se nanašajo na ugotavljanje ustreznosti modela CRSS, vzpostavitev koordiniranih poti med izvajalci, preverjanje kadrovskih in prostorskih normativov za izvajanje rehabilitacije, na preizkušanje kriterijev za vključevanje rehabilitanda v pripravo in izvajanje rehabilitacije, itd. Pilotni projekt bo potekal dve leti, izvajal pa se bo v štirih fazah: priprava minimalnih prostorskih in kadrovskih pogojev za delo, izbira in priprava vodje projekta in koordinatorjev, nato priprava dokumentacije, osnovnih protokolov in pravilnikov. Sledi začetek izvajanja rehabilitacije z vključitvijo 10 rehabilitandov, sledi še zaključno zbiranje in analiza podatkov ter priprava končnega poročila.  Nosilec in izvajalec pilotnega projekta je Očesna klinika kliničnega centra Ljubljana, partnerja projekta pa bosta še Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) in Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije.

Predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Tomaž Wraber

Predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, Tomaž Wraber

Delna ali popolna izguba vida državljanov za državo predstavlja velik strošek. S tem se strinja tudi predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Tomaž Wraber. “Uvedba celovite rehabilitacije zato le osnovna civilizacijska dolžnost vsake kulturne družbe, ampak tudi modra naložba. Na Švedskem, kjer imajo to področje vzorčno urejeno, se vsa sredstva, vložena v rehabilitacijo slepih in slabovidnih, povrnejo v pol leta ali prej. Pri tem pa je pomembno, da je rehabilitacija celovita, sicer nima pravega učinka. Ljudje smo zelo različni in vsakdo ima drugačne potrebe in potenciale, ki jih oceni strokovni tim in na tej podlagi sestavi individualni rehabilitacijski načrt. Če bo ta prav izveden, bomo tudi ljudje z okvarami vida dejavneje vključeni v družbo in ji bomo lahko tudi več dajali. Zaradi vsega tega je današnji dan zgodovinska prelomnica za nas,« je dejal predsednik Zveze.

Vlada RS je na svoji seji dne 11. 10. 2012, torej prav na letošnji svetovni dan vida, sprejela sklep, s katerim Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport nalaga, da kot posredniško telo v postopku neposredne potrditve operacije zagotovi posebna namenska sredstva Evropskega socialnega sklada v višini 2,7 mio EUR v letih 2012 do 2015 za izvedbo projekta »Vzpostavitev infrastrukture za zagotavljanje enakih možnosti dostopa do publikacij slepim, slabovidnim ter osebam z motnjami branja«, Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije.

Na osnovi ugotovljenega stanja in izkušenj v tujini bi bila najustreznejša uvedba integriranega modela izvajanja knjižnične dejavnosti za slepe in slabovidne kot javne službe. Nacionalna knjižnica slepih in slabovidnih, ki bi neposredno izvajala storitve za slepe, slabovidne ter za osebe z zmanjšano zmožnostjo branja, bi delovala tudi kot nacionalni center za knjižnične storitve za slepe, slabovidne in za osebe z motnjami branja, saj bi med drugim tudi koordinirala dejavnosti za uporabnike s tovrstnimi posebnimi potrebami v drugih javnih knjižnicah (šolskih, splošnih, visokošolskih). Tako bi bila njena temeljna naloga, poleg izvajanja osnovnih knjižničnih storitev in reproduciranja gradiva v tehnikah, dostopnih slepim in slabovidnim, tudi vzpodbujanje, vodenje, razvoj in koordinacija knjižničnih dejavnosti, namenjenih tej populaciji na področju cele Slovenije.

Povezava na izvirni dokument vlade.

6. oktober 2012 – Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije ter Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine sta ob sodelovanju Sveta za odpravljanje arhitekturnih in komunikacijskih ovir Mestne občine Ljubljana pripravila dogodek, na katerem so v Mestni hiši prikazali svoje težave in ovire v urbanem okolju. Obiskovalci so se lahko preizkusili v posameznih nalogah in situacijah, s katerimi se invalidi spopadajo vsak dan.

Pred vhodom v Črni bar

Pred vhodom v Črni bar

Dogodek v Mestni hiši je potekal v okviru projekta Odprte hiše Slovenije kot zaključek Tedna arhitekture in prostora 2012. Poleg estetskih, kreativnih, energetskih in strokovnih kriterijev želijo namreč poudariti tudi dostopnost hiš za vse, kamor spadajo tudi funkcionalne rešitve za slepe, slabovidne ter paraplegike. V okviru dogodka so člani Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) v zatemnjeni dvorani Magistrata predstavili pomen vida in drugih čutil. V temnem prostoru so obiskovalci doživeli nekaj dogodkov, ki so vznemirili njihove ostal čute: sluh, tip, okus in vonj. Namen izkušnje je občutiti, kako zelo pomemben je vid, a hkrati tudi to, kako pomembna so tudi vsa ostala čutila. »Ko človek oslepi, postanejo vsakdanji opravki pravi izziv. Naše telo se mora navaditi na novo situacijo in pri tem so pomembna tudi ostala čutila. Z eksperimentom v zatemnjeni sobi smo obiskovalcem želeli prikazati tudi nekaj ovir in situacij, v katerih se slepi in slabovidni pogosto znajdemo in zaradi katerih je naše gibanje pogosto oteženo. Želimo pa opozoriti tudi na ureditev urbanega okolja, ki je za različne invalide še vedno slabo dostopno in neprilagojeno,« je na dogodku dejal Tomaž Wraber, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije.

Vhod v Črni bar

Vhod v Črni bar

Cilj je univerzalno okolje, prijazno za vse
Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine pa je na dogodku opozarjalo na ovire, s katerimi se gibalno ovirani srečujejo v grajenem prostoru. Prikazali so tudi primere dobre in slabe prakse, obiskovalci pa so lahko z invalidskim vozičkom preizkusili, kaj v praksi pomenijo nepravilni naklon klančine, preširoke reže, preozka vrata in podobne ovire. »Paraplegiki se vsakodnevno srečujemo s številnimi ovirami, ki se jim z invalidskim vozičkom težko izognemo, zato je primerna ureditev dostopnosti do objektov za nas ključnega pomena. Ob zaključku tedna arhitekture želimo tudi mi poudariti, da mora biti cilj načrtovanja in urejanja grajenega prostora ne le okolje, ki je dostopno za gibalno ovirane ljudi, ampak univerzalno okolje, ki je prijazno za vse,« je dejala Mirjam Kanalec, podpredsednica Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine.

Obiskovalci Črnega bara

Obiskovalci Črnega bara

Tako slepi in slabovidni kot tudi paraplegiki želijo s tovrstnimi prikazi opozoriti na svojo prisotnost v urbanem okolju in pomembnost prilagajanja arhitekturnih načrtov njihovim zmožnostim. S sodelovanjem s Svetom za odpravljanje arhitekturnih in komunikacijskih ovir Mestne občine Ljubljana si prizadevajo za reševanje tovrstnih problemov tudi drugod po mestu in v ostalih slovenskih krajih.

Prikaz ovir z invalidskimi vozički

Prikaz ovir z invalidskimi vozički

Zavarovane osebe s kartico zdravstvenega zavarovanja uveljavljajo zdravstvene storitve iz obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pri izvajalcih, ki imajo za izvajanje zdravstvene dejavnosti sklenjeno pogodbo z ZZZS.

Z vročitvijo kartice zavarovana oseba omogoči zdravstvenim delavcem elektronski dostop do podatkov o urejenosti oz. neurejenosti svojega obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Ti podatki so shranjeni v podatkovnih zbirkah ZZZS in treh prostovoljnih zdravstvenih zavarovalnicah (AdriaticSlovenica, Triglav zdravstvena zavarovalnica in Vzajemna zdravstvena zavarovalnica). Zdravstveni delavci (medicinska sestra, zdravnik, farmacevt…) dostopajo do trenutnih podatkov v teh podatkovnih zbirkah, zato je pomembno, da zavarovane osebe stalno skrbijo za urejeno obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

ZZZS je zato v sodelovanju z zavarovalnicami za prostovoljna zdravstvena zavarovanja razvil rešitev, ki omogoča preverjanje podatkov o urejenosti zdravstvenega zavarovanja s pošiljanjem SMS sporočila. Rešitev omogoča posamezni osebi, da hitro in enostavno preveri urejenost svojega obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Še posebej je to pomembno pred obiskom zdravnika ali na primer lekarne; prav tako pa je to dobrodošlo za aktivne zavarovance, ki pogosteje spreminjajo svoj status ali zaposlitev.

Preko SMS sporočila je zavarovanim osebam omogočen vpogled v podatke o:

urejenosti obveznega zdravstvenega zavarovanja,
urejenosti dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja,
morebitnem zadržanju pravic v primeru neplačila prispevkov samostojnih zavezancev.

Na telefonsko številko 031 771 009 pošljemo SMS sporočilo z vsebino: ključna beseda »ZZ« ter ZZZS številka osebe (npr. ZZ032822733). Devetmestna ZZZS številka osebe se nahaja na kartici zdravstvenega zavarovanja. Vrnjeno sporočilo vključuje podatke o urejenosti zavarovanja oziroma opis napake, če podatkov ni mogoče pridobiti.

Vzorec kartice zdravstvenega zavarovanja

Vzorec kartice zdravstvenega zavarovanja

Preverjanje urejenosti zdravstvenega zavarovanja s pošiljanjem SMS sporočila je možno iz vseh domačih mobilnih omrežij. Vsako poslano SMS sporočilo plača uporabnik po veljavnem ceniku svojega mobilnega operaterja. Vrnjena SMS sporočila so brezplačna. Gre za pomembno pridobitev za zavarovane osebe in tehnološko sodobnejšo obliko preverjanja zdravstvenega zavarovanja namesto uporabe samopostrežnih terminalov, ki so bili umaknjeni v letih 2009 in 2010 ob nacionalni uvedbi informacijskega sistema neposrednega (on-line) dostopa do podatkov zdravstvenega zavarovanja.

Poleg te novosti predvidevajo razvojni načrti ZZZS nadaljnje tehnološko sodobne rešitve, s katerimi bo zavarovanim osebam zagotovljen enostaven dostop tudi do drugih podatkov in informacij ter omogočena enostavna elektronska komunikacija z ZZZS. S predvideno prvo nadaljnjo rešitvijo bo omogočen varen internet dostop zavarovane osebe do vseh podatkov, ki jih v zvezi z osebo in njenimi zavarovanji upravlja ZZZS.

Ljubomir Daničič se je rodil 24. septembra 1955 v Podravski Slatini. Bil je dolgoletni član upravnega odbora Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije in predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Koper. V obdobju med letoma 2005 in 2009 je bil tudi podpredsednik ZDSSS.
Daničič je bil kot član upravnega odbora ZDSSS dolgo let zadolžen za spremljanje področja tehničnih pripomočkov, mobilnosti in psov vodnikov. Bil je član pogajalske skupine, ki je pripravljala predloge s področja tehničnih pripomočkov pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ravno tako je sodeloval v delovni skupini, ki je delovala v okviru Ministrstva za delo družino in socialne zadeve pri pripravi akta Dostopna Slovenija, v katerem so bili zbrani predlogi za boljšo dostopnost do komunikacij in grajenega okolja za invalide. Nazadnje je sodeloval v okviru delovnega telesa, ki je pripravljalo Pravilnik o tehničnih pripomočkih in prilagoditvi vozila po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov pod okriljem Direktorata za invalide. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje je imel pomembno vlogo v Skupini izvedencev za dodeljevanje psov vodnikov slepih, kjer so se izrazile njegove bogate izkušnje s področja psov vodnikov, ki si jih je nabral kot dolgoletni uporabnik takega psa.
Levo oko je izgubil, ker je vanj priletel kamen iz skupine otrok, ki so se v bližini igrali. Takrat je bil v otroškem vozičku. Do 26. junija 1989 popoldne je še normalno videl na desno oko, potem pa mu je pri rezanju opeke z električno brusilko vanj priletel okrušek in zajela ga je tema.
Po nesreči si je relativno hitro opomogel. Leta 1990, natančneje 1. marca, je prišel v Škofjo Loko v Center slepih in slabovidnih na osnovno rehabilitacijo. Med rehabilitacijo se je moral odločiti za novo poklicno pot. Skupaj s strokovnim osebjem iz Centra slepih in slabovidnih se je odločil za študij informatike na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju kljub temu, da nikjer v Sloveniji ni bilo prilagojene računalniške opreme. Razumevanje so pokazali tudi profesorji na katedri za informatiko omenjene fakultete. Tam so že imeli izkušnje s slepim študentom, Janezom Mlačnikom. Tako se je septembra istega leta vpisal v prvi letnik višješolskega študija.
Do jeseni leta 1993 je študiral brez svoje računalniške opreme. V veliko pomoč mu je bilo študijsko gradivo, ki so mu ga na kasete posneli pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije.
Ko se je spomladi leta 1991 prvič srečal z brajevim zaslonom, je začutil, da je to prava stvar za slepe, čeprav se mu takrat niti sanjalo ni, kako si bodo slepi s tem pripomočkom lahko pomagali. Srečo je imel, da je kot profesor matematike in računalništva takrat v centru že delal Boris Koprivnikar, ki mu je računalniško opismenjevanje slepih predstavljalo velik izziv. Skupaj z Magdaleno Krajnc sta tako za projekt Računalniško opismenjevanje slepih in slabovidnih dobila republiško nagrado za inovacije. S tečajem po omenjenem programu so začeli v jeseni 1991. Poskusna zajčka sta bila Sonja Pungertnik, takrat Pušnik, na povečevalniku Magic in Ljubo na brajevem zaslonu v okolju DOS.
Jeseni leta 1993 so končno uspeli opremiti delovno mesto zanj. Ta projekt je takrat veljal okoli štiri milijone tolarjev. Do maja leta 1994 je opravil vse izpite, ki jih brez računalniške opreme do tedaj ni mogel opraviti. Po rehabilitaciji in prekvalifikaciji je bil zaposlen kot programer informatik in organizator avtomatske obdelave podatkov v Agrariji Koper.
Zapustil nas je povsem nepričakovano v nedeljo, 29. julija 2012. Pogreb je bil v četrtek, 2. avgusta, na pokopališču v Predloki. Od njega so se poslovili številni sorodniki, prijatelji in sodelavci.

Zveza društev slepih in slabovidnih je ob zaključku tedna slepih v sodelovanju z Zvezo Lions klubov, Distrikt 129 Slovenija pripravila tekmo v golbalu med svojimi reprezentanti in člani Lions klubov. Tekmi so se pridružili tudi slovenski športni novinarji, ki so na lastni koži občutili, kakšne spretnosti zahteva igra golbala, ki je med slepimi in slabovidnimi ena izmed bolj priljubljenih športnih aktivnosti.

V telovadnici Zavoda za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani so slepi ter slabovidni predstavnikom Lions klubov in ostalim obiskovalcem prikazali zanimivo igro golbala. Golbal ekipa slepih in slabovidnih je na igrišču pokazala izjemne spretnosti in sposobnosti, ki so jih pridobili z dolgoletnim treningom na igrišču. V tekmi proti videčim nasprotnikom, ki so jim organizatorji pokrili oči s posebnimi očali, so slepi prikazali svoje odlično znanje te igre, seveda pa se izkazali tudi kot odlični mentorji vsem tistim, ki so se z igro prvič spoznali. »Golbal bi radi približali vsem slepim in slabovidnim, tudi tistim, ki se ne šolajo v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani. Nekoč je bila Slovenija svetovna velesila v golbalu, saj smo bili svetovni in evropski prvaki, in želimo si, da bi v kratkem spet lahko krojili svetovni vrh. Prvo priložnost bomo imeli prihodnje leto na evropskem prvenstvu,« je o golbalu pri nas povedal Ivan Vinkler, trener slovenske reprezentance v golbalu.

guverner slovenskih Lionsov Dorijan Maršič

Guverner slovenskih Lionsov Dorijan Maršič v akciji

Nad tekmo so bili navdušeni tudi člani ekipe Lions klubov, ki s slepimi in slabovidnimi sodelujejo pri nekaterih njihovih aktivnostih. Tekme so se z veseljem udeležili in spoznali, da se lahko golbal kosa s katerimkoli drugim športom, saj zahteva odlično telesno pripravljenost, vrhunsko orientacijo in ekipni duh. »Ljudem , ki vidijo je težko dojemljivo, kaj pomeni živeti in delati brez ali z zelo okrnjenim vidom. Danes smo se s tem čudovitim športom seznanili tudi z delčkom te realnosti« je ob tekmi dejal guverner slovenskih Lionsov Dorijan Maršič.

Boštjan Pavlič, zakladnik Zveze lions klubov Slovenije, je povedal, da se mu je ob današnjem igranju te dinamične igre za slepe utrnila zamisel, da bo skušal pripraviti promocijo golbala v svoji domači občini, Domžalah.

Natalija Tomažič

Članica celjskih lionsov Natalija Tomažič

Golbal je edinstven šport
Golbal je skupinski šport za slepe in slabovidne, ki je nastal leta 1946 z željo po rehabilitaciji vojnih invalidov. V naslednjih desetletjih se je razvil v tekmovalni šport in je že od leta 1980 pomemben član paraolimpijske družine. Edinstven je tudi v primerjavi z drugimi športi invalidov, saj nima inačice, ki bi jo igrali videči, s tem pa je še globlje povezan z identiteto slepih in slabovidnih. Gre za razgiban šport, ki zahteva odlično telesno pripravljenost, hkrati pa tudi sposobnost vrhunske orientacije, usklajevanja gibov in odzivov, povezanost s soigralci, ki jih seveda ne moreš videti, in ostale veščine.

Guverner slovenskih Lionsov Dorijan Maršič v napadu

Guverner slovenskih Lionsov Dorijan Maršič v napadu

Igra poteka na igrišču, ki je po velikosti enako odbojkarskemu. Igrišče je razdeljeno na tri dele oziroma igralne tretjine (obrambna, napadalna in nevtralna tretjina). Na vsaki strani je gol, širok? devet metrov. Igro z zvenečo žogo igrata ekipi, sestavljeni iz treh igralcev in največ treh rezervnih igralcev. Vsaka ekipa poskuša z metom po tleh skotaliti žogo prek gol linije nasprotnika, ki ji poskuša to preprečiti. Vsi igralci (tudi povsem slepi) imajo prelepljene oči, poleg tega pa morajo nositi posebna očala, skozi katera ne morejo ničesar videti. Obramba posluša zven žoge in poskuša preprečiti žogi pot v mrežo. Vsi trije igralci se s celotno dolžino telesa uležejo na tla, s čimer po možnosti zavarujejo gol in preprečijo zadetek. Igralci se orientirajo s pomočjo  gola in črt, ki so v ta namen poudarjene.
Zgodovina slovenskega golbala in najpomembnejši rezultati so se začeli od leta 1992 dalje. Slovenska reprezentanca je že bila tako evropski kot svetovni prvak.

Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) je v sodelovanju z Zvezo Lions klubov, Distrikt 129 Slovenija, na krožišču pri ljubljanskih Žalah pripravila prikaz prečkanja ceste v krožišču. Slepim in slabovidnim so se pridružili tudi vodilni člani Lions klubov in predstavnika Slovenske policije. Obiskovalci so z zavezanimi očmi in belo palico lahko preizkusili, kako nujne bi bile za hojo primerne taktilne talne oznake.

Dorijan Maršič Lions
Guverner Lions klubov Dorijan Maršič

Krožišča so za slepe in slabovidne velik izziv, saj se od običajnih križišč razlikujejo po svoji obliki in zato tudi po načinu prečkanja. S prikazom prečkanja ceste v krožišču je želela Zveza poudariti, da krožišča, ki jih je pri nas vedno več, niso primerno označena za potrebe slepih in slabovidnih. »Krožišča zaradi svoje oblike in načina prečkanja predstavljajo velik problem, saj slepi in slabovidni nanje še nismo navajeni v takšni meri, kot na običajna križišča. Ob tem pa moramo poudariti, da je potrebno celotno urbano okolje in procese, ki se odvijajo v njem, prilagoditi tako, da omogoča tudi slepim in slabovidnim čim večjo samostojnost, kar je eden od ključnih pogojev za neodvisno življenje in s tem preprečevanje naše izključenosti iz družbe,« je dejal Tomaž Wraber, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije.

prečkanje krožišča

Prečkanje krožišča pri Žalah

Dogodek ob krožišču pri Žalah so slepi in slabovidni pripravili v sodelovanju z Zvezo Lions klubov iz Distrikta 129. Guverner Lionsov Dorijan Maršič je ob tem izrazil zadovoljstvo nad dobrim sodelovanjem Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije z Lions klubi, ki skupaj delajo za dobrobit slepih in slabovidnih. »Lionsi se tradicionalno ukvarjamo s problematiko slepih in slabovidnih. Sodelovali smo z zvezami slepih in slabovidnih vse od izuma bele palice, pri dresiranju psov vodnikov, pri boju proti katarakti, zbirali smo stara korekcijska očala, in vse do podpore publikacij v brajici, prilagajanju botaničnih vrtov in knjižnic za slepe. Predvsem pa se zavedamo arhitekturnih ovir, ki jih za slepe predstavlja prometna infrastruktura. Uvedba krožišč je zagotovo posegla v uveljavljeno ureditev prehoda ceste s klasičnimi semaforji z zvočnim znakom. Zato smo želeli skupaj z ZDSSS s to demonstracijo opozoriti pristojne na ta problem,« je dodal Dorijan Maršič, guverner Zveze Lions klubov, Distrikt 129 Slovenija.

pomoč policije

Tudi policisti so pomagali pri prečkanju.


Prijava v EIS




eBralec – sintetizator govora

Dobrodelnost

Nič vas ne stane, da ste dobrodelni. Del odmere od dohodnine lahko namenite slepim in slabovidnim. Uporabite sledeč obrazec.
KNJIŽNICA SLEPIH IN SLABOVIDNIH MINKE SKABERNE

REVIJA RIKOSS

PSI VODIČI

Sklep o kriterijih za dodelitev psa vodiča slepih: SKLEP Pravilnik o vsebini preizkusa psa vodiča slepih: PRAVILNIK
SOFINANCERJI

Programe in delovanje sofinancirajo:

SPLETNA STRAN JE DOSTOPNA SLEPIM IN SLABOVIDNIM

Sledite nam