Aktualno

Zahvalna maša slepih in slabovidnih na Zaplazu

Slepi in slabovidni verniki so v soboto, 18. maja 2013, organizirali 4. zahvalno mašo na Zaplazu v božjepotni cerkvi Marije vnebovzete, ki jo je daroval novomeški škof Msgr. Andrej Glavan. Zbralo okoli 300 slepih in slabovidnih, ki so se zahvalili za svoje spremljevalce, sodelavce in dobrotnike. Tam je bil tudi predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Tomaž Wraber.

 

Slepi in slabovidni verniki med mašo

 

Maši je sledil bogat, glasbeno obarvan, kuturni program, ki so ga v večjem delu prispevali člani novomeškega društva slepih in slabovidnih, eno točko pa njihovi kolegi iz Kopra. V imenu Lions kluba Trebnje je zbrane pozdravil Jože Korbar, v imenu trebanjske občine pa podžupan Silvester Prpar.

 

 Slepi in slabovidni so obdarili škofa Andreja Glavana

Tečem, da pomagam

 

V nedeljo, 19. maja 2013, je bila v Športnem parku v Novi Gorici dobrodelna prireditev »Tečem, da pomagam«. Pripravili so jo Lions klubi severne Primorske in Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica, kateremu je namenjena tudi polovica zbranega denarja, drugo polovico pa prejme Zveza prijateljev mladine Slovenije.
Dobrodelnega teka so se udeležile številne znane osebnosti iz političnega, kulturnega, znanstvenega in športnega življenja: Zoran Vodopija, guverner Lions distrikta 129, Matej Arčon, župan Mestne občine Nova Gorica, Mladen Franko, prorektor Univerze Nova Gorica, Tomaž Hrovat, državni in mestni svetnik v Novi Gorici, Miran Franko, organizator športnih aktivnosti za mlade na Goriškem v športnem društvu Sonček, Ana Bucik, alpska smučarka, plesalca Nastja Bremec in Michael Ryna, nogometaš Miran Burgič, umetnostna kotalkarica Lucija Mlinarič, kajakaš na divjih vodah Uroš Kodelja, Nejc Žnidaršič, dobitnik zlate medalj na evropskem prvenstvu v spustu s kajakom po divjih vodah v Bovcu,  Julija Kramar, zmagovalka televizijskega šova Slovenija ima talent 2011, Lipko, maskota letošnjega evropskega prvenstva v košarki v Sloveniji in mnogi drugi.

 

 

Z Lipkom so se slikali Tomaž Wraber, Borut Pahor, Igor Miljavec in Zoran Vodopija, guverner Lions distrikta 129

 

Prireditve so se udeležili tudi številni člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica: med njimi denimo kegljača Karmen in Darjo Vogrič, ki sta nedavno tekmovala na evropskem prvenstvu v Srbiji, Matej Leban, nekdaj obetaven kolesar, ki mu je kariero prekinila težka prometna nesreča, po kateri je ostal slep in na vozičku, a danes samostojno hodi.
Na prireditvi sta bili tudi članici MDSS Nova Gorica s psoma vodičema in sicer Aleksandra Surla z Atheno in Irena Mihelj z Biskom, vsem naštetim pa se je pridružil tudi Tomaž Wraber, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije.
Poseben gost je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je skupaj z ostalimi udeleženci pretekel približno 2 km dolgo tekaško progo in se v spremstvu Igorja Miljavca, predsednika Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica, preizkusil še v 100-metrskem teku z zavezanimi očmi. Nato se je z belo palico podal še na poseben poligon in naredil nekaj korakov s psom vodičem.

 

 Pahor s psom vodnikom

Ob pomoči študentov tiflopedagogike so se na omenjenem poligonu lahko preizkusili tudi vsi ostali navzoči.
Poleg MDSS Nova Gorica so se na stojnicah predstavila tudi ostala invalidska in humanitarna društva.
Prireditve v Novi Gorici se je udeležilo približno 250 ljudi.

 Pahor in Wraber sta tudi tekla

Podobna akcija »Tečem, da pomagam« je bila 18. in 19. maja tudi v Ljubljani, na Rogli, v Mariboru, Slovenj Gradcu, Celju, Radencih, Arboretumu Volčji Potok, Slovenski Bistrici, Kopru, Termah Čatež in na Bledu.

 

SLEPI IN SLABOVIDNI V DRUŽBI

Med zgodovinsko perspektivo in sodobnimi vprašanji

Znanstvenoraziskovalni center SAZU in Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) sta v torek, 23. aprila, v Prešernovi dvorani SAZU, odprla strokovno konferenco z naslovom Slepi in slabovidni v družbi - med zgodovinsko perspektivo in sodobnimi vprašanji. Osrednji namen konference je predstavitev zgodovine slepih in slabovidnih ter izkušnje iz preteklosti povezati z aktualnimi vprašanji. Dvodnevna konferenca bo povezala znanstvenike in strokovnjake, ki se ukvarjajo s slepoto in slabovidnostjo ter s svojimi prispevki pomagajo pri poznavanju tega področja.

Odprtje strokovne konference

Problematika ljudi s posebnimi potrebami je v slovenski znanosti še danes slabo raziskana. Posebno vlogo pri vključevanju invalidov v družbo so imele različne institucije in organizacije, ki so skrbele za izobraževanje ter nudile socialno in psihološko pomoč. Poseben fenomen so institucije za slepe in slabovidne, saj se je ta skupina samoorganizirala v najstarejšo invalidsko organizacijo pri nas.
Da bi opozorili na to področje slovenske zgodovine in ga povezali s trenutno situacijo slepih in slabovidnih na Slovenskem, sta ZRC SAZU in ZDSSS povabila izbrane strokovnjake, med katerimi so zgodovinarji, pedagogi, krajinski arhitekti, zdravstveni delavci in drugi, ki so predstavili pomembna zgodovinska dejstva ter se navezali na aktualna vprašanja, povezana s slepimi in slabovidnimi. Njihovi prispevki obravnavajo tako položaj slepih in slabovidnih v družbi od začetka 19. stoletja dalje kot tudi razvoj šolstva za slepe otroke in odrasle, zdravstvena vprašanja ter dostopnost in mobilnost v okolju, umetnosti in medijih.
"S konferenco o slepih in slabovidnih želimo z ZRC SAZU okrepiti zavedanje, da skupaj živimo že stoletja in s kakšnimi težavami in ovirami se slepi in slabovidni srečujemo v svojem vsakdanjem življenju in kako lahko te ovire s sodelovanjem stroke in naših organizacij učinkovito odpravimo ter pripomoremo k bolj kakovostnemu življenju slepih in slabovidnih," je na novinarski konferenci dejal Tomaž Wraber, predsednik ZDSSS.

Saša Poljak Istenič, Evgen Bavčar in Vesna Jerbič Perko

Saša Poljak iz ZRC SAZU in glavna organizatorka konference, je v svojem nagovoru izpostavila pomen povezovanja znanosti in stroke pri vrednotenju kakovosti vsakdana slepih in slabovidnih. "Procesi izključevanja in vnovičnega vključevanja invalidov v družbo so namreč povezani z različnimi stopnjami kulturnega in socialnega razvoja družbe," je še dodala.
Da tovrstni dogodki spodbujajo tudi pogovore o urejanju problematike slepih in slabovidnih v Sloveniji, je zbranim dejala tudi Dragica Bac, v. d. generalne direktorice direktorata za invalide pri MDDSZ. "Zakonske ureditve na področju slepih in slabovidnih se v zadnjih letih premikajo v pravo smer, za kar je zaslužnih več dejavnikov. Vsekakor se trudimo, da bi slepim in slabovidnim omogočili dosledno izvajanje njihovih aktivnosti in prisluhnili njihovim potrebam. Zagotovo pa tovrstne konference s strokovnjaki različnih področij pripomorejo k boljšemu orisu problematike slepih in slabovidnih pri nas,'' je še dodala.

 

Tomaž Wraber, Mimi Urbanc, Dragica Bac, Saša Poljak Istenič, Evgen Bavčar in Vesna Jerbič Perko

Naslednji veliki projekt ZDSSS – nova knjižnica za slepe in slabovidne

Predsednik ZDSSS Tomaž Wraber je na srečanju z novinarji napovedal tudi osrednji projekt, s katerim se bodo ukvarjali naslednji dve leti, in sicer vzpostavitev nove knjižnice slepih in slabovidnih ter drugih z motnjami branja. Projekt bo usmerjen v vzpostavitev oziroma nadgradnjo infrastrukture za dostop do knjižnega gradiva in drugih publikacij v prilagojenih tehnikah. V projektu bo razvit popolnoma nov model knjižnice za prihodnja desetletja, ki bo omogočal večjo socialno vključenost ranljive skupine v družbo, lažjo dostopnost do informacij v prilagojenih tehnikah, več vrst izobraževanja, povečanje usposobljenosti strokovnih delavcev bibliotekarjev in konkurenčnosti ranljivih skupin na trgu dela. Projekt v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013 iz Evropskega socialnega sklada financira Evropska unija.

Ob tej priložnosti so pripravili tudi brošuro s povzetki predavanj , ki si jo lahko prenesete.

Skupščina Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije za predsednika vnovič izvolila Tomaža Wraberja

Ljubljana, 13. 4. 2013 – Skupščina Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije je danes volila novega predsednika zveze za mandatno obdobje 2013 do 2017 in vnovič izvolila Tomaža Wraberja, ki je zvezo vodil že v dozdajšnjem mandatnem obdobju.

Tomaž Wraber, stari - novi predsednik ZDSSS

Skupščina je tudi obravnavala in sprejela finančno ovrednoteni letni delovni program zveze za leto 2013 in volila člane upravnega odbora, nadzornega odbora in disciplinske komisije.

Nova skupščina ZDSSS

●    za člane Upravnega odbora Zveze so izvoljeni:

Safet Baltič iz MDSS Koper, Emil Muri iz MDSS Kranj, Martin Ošlak iz MDSS Maribor, Branko Petovar iz MDSS Murska Sobota, Igor Miljavec iz MDSS Nova Gorica, Janez Kermc iz MDSS Novo mesto in Anton Žerak iz MDSS Ptuj. Člana UO iz MDSS Celje in Ljubljana bosta izvoljena naknadno.

●    za Nadzorni odbor Zveze so izvoljeni:
Božena Potočnik iz MDSS Maribor kot predsednica, Nataša Žganjar iz MDSS Ljubljana kot članica in Predrag Milenkovič kot zunanji strokovnjak

●    za Disciplinsko komisijo Zveze so izvoljeni:
Anton Žakelj iz MDSS Kranj kot predsednik, Robert Hrovat Merič iz MDSS Ljubljana kot član, Zvonko Škerget iz MDSS Maribor kot član, Marija Jerič iz MDSS Murska Sobota kot članica in Sonja Jež iz MDSS Nova Gorica kot članica
 

Kulturni bazar 2013

 

S Kulturnim bazarjem, kjer združujejo moči Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport , Zavod RS za šolstvo, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ter kulturne ustanove iz vse Slovenije, želimo doseči boljšo obveščenost o kulturni ponudbi v Sloveniji ter v strokovni in širši javnosti prebuditi interes za kulturno-umetnostno vzgojo oziroma za kulturo. Izvršni producent Kulturnega bazarja, sedaj že tradicionalne prireditve, je od samega začetka leta 2009 Cankarjev dom v Ljubljani.

Enodnevna prireditev široko odpre vrata Cankarjevega doma – na razstavnih prostorih v dveh preddverjih predstavlja svojo bogato ponudbo več kot 200 kulturnih ustanov ter številni samostojni kulturni ustvarjalci iz vse Slovenije. Na letošnjem, ki bo potekal v torek, 12. marca 2013 bomo sodelovali tudi slepi in slabovidni ter gluhi in naglušni. Poudarek bazarja bo voda, kulturno vzgojne vsebine in kultura slepih in slabovidnih, gluhih in naglušnih ter gluhoslepih.

 

Nekaj poudarkov:

- Dogajanje bo potekalo v Linhartovi in Štihovi dvorani

- Uvodni govor bo imel dr. Evgen Bavčar

- Glasbeni dogodek Borut Gombač in Zlatko Kavčič

- Vodeni ogledi po razstaviščnem prostoru

- Večerna projekcija filma Hoja po vodi (o Alenu Kobilici)

- Zaključna prireditev bo gledališče En Knap – Oteto

- ter drugi gledališki dogodki in strokovna predavanja in predstavitve

 

Med ostalimi se bomo tudi mi (skupaj z Zavodom za slepo in slabovidno mladino Ljubljana) predstavili pod naslovom »Slepi in slabovidni Slovenije«. Predstavili bomo naše slikarje, literate, založništvo Zveze… Boštjan Vogrinčič bo dopoldne vodil delavnico z naslovom »Pika na piko pa brajico naredi«.

Popoldne pa bodo imeli dve delavnici otroci iz Zavoda.

Natančen program si lahko pogledate na spletni strani http://www.kulturnibazar.si/domov/. 

 

Dobrodelni koncert za pomoč slepim in slabovidnim otrokom 

V podjetju JOB iz Maribora so se odločili 20. obletnico uspešnega delovanja obeležiti tudi z donacijo slepim in slabovidnim otrokom iz vse Slovenije. S tem namenom organizirajo 22. februarja 2013 ob 19.30 dobrodelni koncert v SNG Maribor, na katerem bodo nastopili Darja Švajger in Simfonični orkester RTV Slovenija, izkupiček od prodanih vstopnic in morebitnih drugih donacij, pa bo v celoti namenjen  za potrebe slepih in slabovidnih predšolskih in osnovnošolskih otrok iz socialno ogroženih družin. 

 

 

 

Bralne uprizoritve v Mestnem gledališču ljubljanskem za slepe in slabovidne

V Mestnem gledališču ljubljanskem z novim letom začenjajo z bralnimi uprizoritvami klasičnih iger iz svetovne in domače zakladnice. Vsak mesec bodo tako uprizorili eno igro in jo po potrebi tudi večkrat ponovili.
Takšen stik z dramsko in gledališko umetnostjo je namenjen vsem tistim, ki gledališča ne morejo uživati v njegovi vizualni in spektakelski dimenziji, se pravi slepim in slabovidnim. Bralne uprizoritve med drugim razvijajo bolj senzibilen odnos do govorjene, umetniško oblikovane besede, spodbujajo fantazijo ter pozitivno vplivajo na zbranost in pozornost.
Cikel Velikih iger sveta začenjamo z Sofokljevo Antigono v prevodu Kajetana Gantarja, katere premiera bo v torek, 29. januarja, ob 17. uri na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega. 
Uprizoritev bo v sodelovanju z lektorico Majo Cerar in igralci MGL pripravila Ira Ratej. Brali bodo: Judita Zidar, Mirjam Korbar Žlajpah, Boris Ostan, Nika Rozman, Boris Kerč, Janez Starina, Tanja Dimitrievska, Bernarda Oman in Marko Simčič.
Vljudno vabljeni na posebno intimen gledališki večer.
Cena vstopnice je 3 evre.
 

POPUSTI ZA SLEPE IN SLABOVIDNE SMUČARJE IN NJIHOVE SPREMLJEVALCE NA SLOVENSKIH SMUČIŠČIH V LETU 2013

 

Smučišče	Popust slepemu ali slabovidnemu smučarju v %	Popust spremljevalcu v %
SKI BOR-Črni vrh nad Idrijo	100	100
SC MOJSTRANA	100	100
RIMSKI VRELEC, KOTLJE	100	100
SORIŠKA PLANINA	100	100
RTC ŽIČNICE KRANJSKA GORA	100	50
MARIBORSKO POHORJE	100	50
RIBNIŠKO POHORJE	100	50
SK ZAGORJE-SRC MARELA	100	100

POMEMBNO OBVESTILO:
Ob nakupu smučarske vozovnice se mora slepi ali slabovidni smučar vedno izkazati s člansko izkaznico ZDSSS; njegov spremljevalec lahko dobi smučarsko vozovnico samo ob prisotnosti slepega oz. slabovidnega.

 

NADALJEVALNO USPOSABLJANJE SPREMLJEVALCEV IN UPORABNIKOV PROGRAMA: »Mreža spremljevalcev za perprečevanje socialne izključenosti slepih in slabovidnih« IZOLA 8.12 – 9.12.2012

8. in 9.12.2012 je Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije organizirala nadaljevalno usposabljanje spremljevalcev in uporabnikov programa: »Mreža spremljevalcev za preprečevanje socialne izključenosti slepih in slabovidnih«. Usposabljanje smo v sodelovanju s tiflopedagoginjo Mirjano Hafnar in defektologino Sonjo Pungertnik izvedli v domu oddiha Zveze v Izoli. Usposabljanja se je udeležilo 21 spremljevalcev in uporabnikov.
Po kratkem uvodu s predstavitvijo udeležencev in programa, smo hitro začeli z delom. Spremljevalci so najprej obnavljali tehnike spremljanja z Mirjano Hafnar. Med tem pa so se uporabniki pod vodstvom Sonje Pungertnik poglobili v svojo vlogo v programu.

Slika 1: Tiflopedagoginja Mirjana Hafnar je preko teoretičnega uvoda hitro vzpostavila stik s spremljevalci.

 
Slika 2: Spremljevalci pod vodstvom Mirjane Hafnar niso dolgo ostali samo pri teoriji. Konkretno so ponovili že znane tehnike spremljanja, jih nadgradili in po potrebi korigirali.

 
Slika 3: Uporabniki pa so pod vodstvom Sonje Pungertnik govorili o svoji vlogi v programu, o prevzemanju svojega deleža odgovornosti za to, da bo spremstvo takšno kakršnega potrebujejo. Odprla so se tudi nekatera vprašanja, na katera so uporabniki dobili tudi odgovore.
 

 

Slika 4, 5 in 6: V popoldanskem delu usposabljanja so uporabniki spoznavali, obnavljali in korigirali ustrezne tehnike spremljanja z Mirjano Hafnar. Pri delu ji je bila v veliko pomoč tudi študentka tiflopedagoginje Sara Lakota.

 
Slika 7: Mirjana Hafnar je uporabnike opozorila tudi na pomen skrbi za telesno kondicijo. Pokazala jim je tudi nekaj koristnih vaj.

 

 
 
Slika 8 in 9: Spremljevalci so popoldne preživeli s Sonjo Pungertnik. Sonja Pungertnik je ustvarila varno in dovolj zaupno vzdušje, da so spremljevalci lahko spregovorili tudi o svojih strahovih, dvomih, jezi, nemoči in željah.

 

 
 
Slika 10, 11: Dan smo spremljevalci in uporabniki zaključili s prijetnim družabnim večerom, ki nas je med seboj povezal.

 
Slika 12: Tudi obroke smo izkoristili za pridobivanje novih izkušenj in znanj. Spremljevalci so vadili postrežbo uporabnikov.
V nedeljo smo izvedli še praktičen preizkus spremljanja po ulicah Izole. Usposabljanje pa smo zaključili s podelitvijo tistega kar je bilo dobro in predlogov za še boljše delo v bodoče.

 

BRALEC ZASLONA NVDA SE JE NAUČIL SLOVENŠČINE

Z različico 2012.3 se je NVDA naučila govoriti tudi slovensko. To pomeni, da so vsi ukazi in sporočila, ki so povezana z bralcem zaslona sedaj v slovenskem jeziku, kar pomeni, da bo sedaj namesto checked sintetizator spregovoril izbrano.
Projekt slovenjenja je v testni fazi, zato napak ne izključujemo, kljub temu pa vas vabimo, da ta bralec zaslona preizkusite in uporabite, saj ima ta bralec zaslona na pram drugim precej prednosti. Nekaj je spodaj naštetih:
- je zastonj, kar ne pomeni slabše kvalitete
- je super odziven
- je odprtokoden, kar pomeni, da lahko vsak pogleda v zgradbo in ga tudi po svoje dogradi in/ali izboljša
- je lahek za uporabo
- stopa v korak s časom
- sodelujoči pri razvoju reagirajo na odkrite težave zelo hitro.
Več informacij in svojo kopijo NVDA dobite na:
http://www.nvda-project.org
podporna skupina za NVDA v slovenskem jeziku pa se odziva z naslova:
nvda_slo@googlegroups.com
Zaradi preprečevanja neželjenih sporočil, se morate pred prvim pošiljanjem v skupino prijaviti in to storite tako, da vaš brskalnik usmerite na:
http://groups.google.com/group/nvda_slo

Pilotni projekt celovite rehabilitacije je pomemben prvi korak k uvedbi rednega programa rehabilitacije ljudi z okvarami vida

 

S podpisom pogodbe ministrstva za zdravje z Očesno kliniko UKC Ljubljana se je začel izvajati dvoletni pilotni projekt »Celovita rehabilitacija slepih in slabovidnih".  Zagon pilotnega projekta rehabilitacije je pomemben mejnik tako za slepe in slabovidne kot tudi za strokovno javnost, so bili soglasni minister  Tomaž Gantar, predsednica Zdravstvenega sveta Marjeta Zorc, predstojnica Očesne klinike Branka Stirn Krajnc in Tomaž Wraber, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. Na Očesni kliniki bodo z aktivnostmi pilotnega projekta, ki bo vključeval 10 slepih in slabovidnih, začeli že letos, ocenjeno pa je, da bi v naslednjih desetih letih tovrstno rehabilitacijo potrebovalo 220 ljudi z okvaro vida letno – 150 slepih, 50 močno slabovidnih in 20 slepih otrok.

Novinarska konferenca o CRSS

Minister Tomaž Gantar je na novinarski konferenci v petek, 19. 10. 2012, poudaril velik pomen pilotnega projekta »Celovita rehabilitacija slepih in slabovidnih", ki je prvi tovrstni projekt za slepe in slabovidne pri nas. Ta bo v pomoč veliki skupini ljudi z okvaro vida, ki se dnevno sooča z izredno stisko in pa tudi krizo, ki je ni mogoče primerjati z drugimi življenjskimi situacijami. Kot je povedal minister, je bila pravica slepih in slabovidnih do celovite rehabilitacije uzakonjena že leta 2008 v Zakonu  o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, vendar se do danes v korist slepih in slabovidnih ni storilo nič. Ministra veseli takojšen odziv Zdravstvenega sveta, ki je prepoznal potrebo po rehabilitaciji slepih in slabovidnih in podprl predlagani pilotni projekt.

Minister za zdravje, Tomaž Gantar

"Člani Zdravstvenega sveta so brez pridržka pregledali gradivo pilotnega projekta "Celovite rehabilitacije slepih in slabovidnih" in ga z veseljem podprli", je povedala predsednica Zdravstvenega sveta prof. dr. Marjeta Zorc in dodala, da bodo člani sveta budno spremljali rezultate pilotne študije, skupnega dela Očesne klinike, Zveze društev slepih in slabovidnih in Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta RS.  

Predsednica Zdravstvenega sveta Marjeta Zorc

Predstojnica Očesne klinike in nosilka projekta CRSS prof. dr. Branka Stirn Krajnc je ob predstavitvi pilotne študije povedala: "Življenjski tok za optimalno funkcioniranje, od šolanja, zaposlitve in prostočasnih aktivnosti, zahteva dober vid, ki ni dan več tisoč Slovencem in več deset milijonom ljudem po svetu." Povedala je, da zagon projekta CRSS daje možnost realizacije dolgoletnih prizadevanj stroke za ustrezno celovito obravnavo in resocializacijo slepih in slabovidni, od rojstva do starosti. "Pri tem procesu moramo sodelovati s posredovanjem vseh dognanj stroke, hkrati pa povezovati svetovalce in terapevte različnih strok za pomoč na poti k samostojnosti slepega in slabovidnega", je zaključila misel.

Predstojnica Očesne klinike, Branka Stirn Krajnc

Program CRSS je namenjen ljudem z diagnozo slep ali slaboviden in njihovim svojcem v primeru, ko nastopi takšna stopnja okvare oziroma poslabšanja vidne funkcije, da je ta oseba v funkcionalnem smislu bistveno ovirana. Temu sledi tudi cilj rehabilitacije, ki je rehabilitandu in njegovim svojcem omogočiti celovito multidisciplinarno obravnavo z namenom adaptacije, reorganizacije in resocializacije z namenom doseči čim višjo stopnjo samostojnosti. Pojem celovite rehabilitacije zajema vrsto medicinskih, tiflopedagoških, psiholoških in psihoterapevtskih obravnav, ki lahko povrnejo čim več izgubljenega vida ali izgubljeni vid čim bolje nadomestijo z novimi znanji, veščinami in spretnostmi samoorganiziranja. V okviru rehabilitacije se bo izdelal enovit program, t.i. celovit individualni načrt rehabilitacije, ki zajema osnovne podatke o rehabilitandu in vse ostale parametre, ki so ključni za uspešen potek rehabilitacije (vrsto storitev, čas trajanja posamezne storitve, delovni tim, osnovne vsebine, uporabljene metode, itd.). 

Osrednji cilji pilotnega projekta, ki se je pričel danes, se nanašajo na ugotavljanje ustreznosti modela CRSS, vzpostavitev koordiniranih poti med izvajalci, preverjanje kadrovskih in prostorskih normativov za izvajanje rehabilitacije, na preizkušanje kriterijev za vključevanje rehabilitanda v pripravo in izvajanje rehabilitacije, itd. Pilotni projekt bo potekal dve leti, izvajal pa se bo v štirih fazah: priprava minimalnih prostorskih in kadrovskih pogojev za delo, izbira in priprava vodje projekta in koordinatorjev, nato priprava dokumentacije, osnovnih protokolov in pravilnikov. Sledi začetek izvajanja rehabilitacije z vključitvijo 10 rehabilitandov, sledi še zaključno zbiranje in analiza podatkov ter priprava končnega poročila.  Nosilec in izvajalec pilotnega projekta je Očesna klinika kliničnega centra Ljubljana, partnerja projekta pa bosta še Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) in Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije.

Predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, Tomaž Wraber

Delna ali popolna izguba vida državljanov za državo predstavlja velik strošek. S tem se strinja tudi predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Tomaž Wraber. "Uvedba celovite rehabilitacije zato le osnovna civilizacijska dolžnost vsake kulturne družbe, ampak tudi modra naložba. Na Švedskem, kjer imajo to področje vzorčno urejeno, se vsa sredstva, vložena v rehabilitacijo slepih in slabovidnih, povrnejo v pol leta ali prej. Pri tem pa je pomembno, da je rehabilitacija celovita, sicer nima pravega učinka. Ljudje smo zelo različni in vsakdo ima drugačne potrebe in potenciale, ki jih oceni strokovni tim in na tej podlagi sestavi individualni rehabilitacijski načrt. Če bo ta prav izveden, bomo tudi ljudje z okvarami vida dejavneje vključeni v družbo in ji bomo lahko tudi več dajali. Zaradi vsega tega je današnji dan zgodovinska prelomnica za nas,« je dejal predsednik Zveze.
 

Vlada sprejela sklep o zagotovitvi posebnih namenskih sredstev Evropskega socialnega sklada za knjižnico za slepe, slabovidne in za osebe z motnjami branja

Vlada RS je na svoji seji dne 11. 10. 2012, torej prav na letošnji svetovni dan vida, sprejela sklep, s katerim Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport nalaga, da kot posredniško telo v postopku neposredne potrditve operacije zagotovi posebna namenska sredstva Evropskega socialnega sklada v višini 2,7 mio EUR  v letih 2012 do 2015 za izvedbo projekta »Vzpostavitev infrastrukture za zagotavljanje enakih možnosti dostopa do publikacij slepim, slabovidnim ter osebam z motnjami branja«, Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije.

Na osnovi ugotovljenega stanja in izkušenj v tujini bi bila najustreznejša uvedba integriranega modela izvajanja knjižnične dejavnosti za slepe in slabovidne kot javne službe. Nacionalna knjižnica slepih in slabovidnih, ki bi neposredno izvajala storitve za slepe, slabovidne ter za osebe z zmanjšano zmožnostjo branja, bi delovala tudi kot nacionalni center za knjižnične storitve za slepe, slabovidne in za osebe z motnjami branja, saj bi med drugim tudi koordinirala dejavnosti za uporabnike s tovrstnimi posebnimi potrebami v drugih javnih knjižnicah (šolskih, splošnih, visokošolskih). Tako bi bila njena temeljna naloga, poleg izvajanja osnovnih knjižničnih storitev in reproduciranja gradiva v tehnikah, dostopnih slepim in slabovidnim, tudi vzpodbujanje, vodenje, razvoj in koordinacija knjižničnih dejavnosti, namenjenih tej populaciji na področju cele Slovenije.

Povezava na izvirni dokument vlade.

KO VSAKDANJI OPRAVKI POSTANEJO IZZIV

 

6. oktober 2012 – Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije ter Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine sta ob sodelovanju Sveta za odpravljanje arhitekturnih in komunikacijskih ovir Mestne občine Ljubljana pripravila dogodek, na katerem so v Mestni hiši prikazali svoje težave in ovire v urbanem okolju. Obiskovalci so se lahko preizkusili v posameznih nalogah in situacijah, s katerimi se invalidi spopadajo vsak dan.

 

 Pred vhodom v Črni bar

Dogodek v Mestni hiši je potekal v okviru projekta Odprte hiše Slovenije kot zaključek Tedna arhitekture in prostora 2012. Poleg estetskih, kreativnih, energetskih in strokovnih kriterijev želijo namreč poudariti tudi dostopnost hiš za vse, kamor spadajo tudi funkcionalne rešitve za slepe, slabovidne ter paraplegike. V okviru dogodka so člani Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) v zatemnjeni dvorani Magistrata predstavili pomen vida in drugih čutil. V temnem prostoru so obiskovalci doživeli nekaj dogodkov, ki so vznemirili njihove ostal čute: sluh, tip, okus in vonj. Namen izkušnje je občutiti, kako zelo pomemben je vid, a hkrati tudi to, kako pomembna so tudi vsa ostala čutila. »Ko človek oslepi, postanejo vsakdanji opravki pravi izziv. Naše telo se mora navaditi na novo situacijo in pri tem so pomembna tudi ostala čutila. Z eksperimentom v zatemnjeni sobi smo obiskovalcem želeli prikazati tudi nekaj ovir in situacij, v katerih se slepi in slabovidni pogosto znajdemo in zaradi katerih je naše gibanje pogosto oteženo. Želimo pa opozoriti tudi na ureditev urbanega okolja, ki je za različne invalide še vedno slabo dostopno in neprilagojeno,« je na dogodku dejal Tomaž Wraber, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije.

 

Vhod v Črni bar

 

Cilj je univerzalno okolje, prijazno za vse
Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine pa je na dogodku opozarjalo na ovire, s katerimi se gibalno ovirani srečujejo v grajenem prostoru. Prikazali so tudi primere dobre in slabe prakse, obiskovalci pa so lahko z invalidskim vozičkom preizkusili, kaj v praksi pomenijo nepravilni naklon klančine, preširoke reže, preozka vrata in podobne ovire. »Paraplegiki se vsakodnevno srečujemo s številnimi ovirami, ki se jim z invalidskim vozičkom težko izognemo, zato je primerna ureditev dostopnosti do objektov za nas ključnega pomena. Ob zaključku tedna arhitekture želimo tudi mi poudariti, da mora biti cilj načrtovanja in urejanja grajenega prostora ne le okolje, ki je dostopno za gibalno ovirane ljudi, ampak univerzalno okolje, ki je prijazno za vse,« je dejala Mirjam Kanalec, podpredsednica Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine.

 

 

Obiskovalci Črnega bara

Tako slepi in slabovidni kot tudi paraplegiki želijo s tovrstnimi prikazi opozoriti na svojo prisotnost v urbanem okolju in pomembnost prilagajanja arhitekturnih načrtov njihovim zmožnostim. S sodelovanjem s Svetom za odpravljanje arhitekturnih in komunikacijskih ovir Mestne občine Ljubljana si prizadevajo za reševanje tovrstnih problemov tudi drugod po mestu in v ostalih slovenskih krajih.

Prikaz ovir z invalidskimi vozički

Odslej lahko svoje zdravstveno zavarovanje preverite preko SMS-a

Zavarovane osebe s kartico zdravstvenega zavarovanja uveljavljajo zdravstvene storitve iz obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pri izvajalcih, ki imajo za izvajanje zdravstvene dejavnosti sklenjeno pogodbo z ZZZS.

Z vročitvijo kartice zavarovana oseba omogoči zdravstvenim delavcem elektronski dostop do podatkov o urejenosti oz. neurejenosti svojega obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Ti podatki so shranjeni v podatkovnih zbirkah ZZZS in treh prostovoljnih zdravstvenih zavarovalnicah (AdriaticSlovenica, Triglav zdravstvena zavarovalnica in Vzajemna zdravstvena zavarovalnica). Zdravstveni delavci (medicinska sestra, zdravnik, farmacevt…) dostopajo do trenutnih podatkov v teh podatkovnih zbirkah, zato je pomembno, da zavarovane osebe stalno skrbijo za urejeno obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

ZZZS je zato v sodelovanju z zavarovalnicami za prostovoljna zdravstvena zavarovanja razvil rešitev, ki omogoča preverjanje podatkov o urejenosti zdravstvenega zavarovanja s pošiljanjem SMS sporočila. Rešitev omogoča posamezni osebi, da hitro in enostavno preveri urejenost svojega obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Še posebej je to pomembno pred obiskom zdravnika ali na primer lekarne; prav tako pa je to dobrodošlo za aktivne zavarovance, ki pogosteje spreminjajo svoj status ali zaposlitev.

Preko SMS sporočila je zavarovanim osebam omogočen vpogled v podatke o:

urejenosti obveznega zdravstvenega zavarovanja,
urejenosti dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja,
morebitnem zadržanju pravic v primeru neplačila prispevkov samostojnih zavezancev.

Na telefonsko številko 031 771 009 pošljemo SMS sporočilo z vsebino: ključna beseda »ZZ« ter ZZZS številka osebe (npr. ZZ032822733).  Devetmestna ZZZS številka osebe se nahaja na kartici zdravstvenega zavarovanja. Vrnjeno sporočilo vključuje podatke o urejenosti zavarovanja oziroma opis napake, če podatkov ni mogoče pridobiti.

 

 

Vzorec kartice zdravstvenega zavarovanja

Preverjanje urejenosti zdravstvenega zavarovanja s pošiljanjem SMS sporočila je možno iz vseh domačih mobilnih omrežij. Vsako poslano SMS sporočilo plača uporabnik po veljavnem ceniku svojega mobilnega operaterja. Vrnjena SMS sporočila so brezplačna. Gre za pomembno pridobitev za zavarovane osebe in tehnološko sodobnejšo obliko preverjanja zdravstvenega zavarovanja namesto uporabe samopostrežnih terminalov, ki so bili umaknjeni v letih 2009 in 2010 ob nacionalni uvedbi informacijskega sistema neposrednega (on-line) dostopa do podatkov zdravstvenega zavarovanja.

Poleg te novosti predvidevajo razvojni načrti ZZZS nadaljnje tehnološko sodobne rešitve, s katerimi bo zavarovanim osebam zagotovljen enostaven dostop tudi do drugih podatkov in informacij ter omogočena enostavna elektronska komunikacija z ZZZS. S predvideno prvo nadaljnjo rešitvijo bo omogočen varen internet dostop zavarovane osebe do vseh podatkov, ki jih v zvezi z osebo in njenimi zavarovanji upravlja ZZZS.

 

Ljubomir Daničič (1955 – 2012)

Ljubomir Daničič se je rodil 24. septembra 1955 v Podravski Slatini. Bil je dolgoletni član upravnega odbora Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije in predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Koper. V obdobju med letoma 2005 in 2009 je bil tudi podpredsednik ZDSSS.
Daničič je bil kot član upravnega odbora ZDSSS dolgo let zadolžen za spremljanje področja tehničnih pripomočkov, mobilnosti in psov vodnikov. Bil je član pogajalske skupine, ki je pripravljala predloge s področja tehničnih pripomočkov pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ravno tako je sodeloval v delovni skupini, ki je delovala v okviru Ministrstva za delo družino in socialne zadeve pri pripravi akta Dostopna Slovenija, v katerem so bili zbrani predlogi za boljšo dostopnost do komunikacij in grajenega okolja za invalide. Nazadnje je sodeloval v okviru delovnega telesa, ki je pripravljalo Pravilnik o tehničnih pripomočkih in prilagoditvi vozila po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov pod okriljem Direktorata za invalide. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje je imel pomembno vlogo v Skupini izvedencev za dodeljevanje psov vodnikov slepih, kjer so se izrazile njegove bogate izkušnje s področja psov vodnikov, ki si jih je nabral kot dolgoletni uporabnik takega psa.
Levo oko je izgubil, ker je vanj priletel kamen iz skupine otrok, ki so se v bližini igrali. Takrat je bil v otroškem vozičku. Do 26. junija 1989 popoldne je še normalno videl na desno oko, potem pa mu je pri rezanju opeke z električno brusilko vanj priletel okrušek in zajela ga je tema.
Po  nesreči si je relativno hitro opomogel. Leta 1990, natančneje 1. marca, je prišel v Škofjo Loko v Center slepih in slabovidnih na osnovno rehabilitacijo. Med rehabilitacijo se je moral odločiti za novo poklicno pot. Skupaj s strokovnim osebjem iz Centra slepih in slabovidnih se je odločil za študij informatike na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju kljub temu, da nikjer v Sloveniji ni bilo prilagojene računalniške opreme. Razumevanje so pokazali tudi profesorji na katedri za informatiko omenjene fakultete. Tam so že imeli izkušnje s slepim študentom, Janezom Mlačnikom. Tako se je septembra istega leta vpisal v prvi letnik višješolskega študija.
Do jeseni leta 1993 je študiral brez svoje računalniške opreme. V veliko pomoč mu je bilo študijsko gradivo, ki so mu ga  na kasete posneli pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije.
Ko se je spomladi leta 1991 prvič srečal z brajevim zaslonom, je začutil, da je to prava stvar za slepe, čeprav se mu takrat niti sanjalo ni, kako si bodo slepi s tem pripomočkom lahko pomagali. Srečo je imel, da je kot profesor matematike in računalništva takrat v centru že delal Boris Koprivnikar, ki mu je računalniško opismenjevanje slepih predstavljalo velik izziv. Skupaj z Magdaleno Krajnc sta tako za projekt Računalniško opismenjevanje slepih in slabovidnih dobila republiško nagrado za inovacije. S tečajem po omenjenem programu so začeli v jeseni 1991. Poskusna zajčka sta bila Sonja Pungertnik, takrat Pušnik, na povečevalniku Magic in Ljubo na brajevem zaslonu v okolju DOS.
Jeseni leta 1993 so končno uspeli opremiti delovno mesto zanj. Ta projekt je takrat veljal okoli štiri milijone tolarjev. Do maja leta 1994 je opravil vse izpite, ki jih brez računalniške opreme do tedaj ni mogel opraviti. Po rehabilitaciji in prekvalifikaciji je bil zaposlen kot programer informatik in organizator avtomatske obdelave podatkov v Agrariji Koper.
Zapustil nas je povsem nepričakovano v nedeljo, 29. julija 2012. Pogreb je bil v četrtek, 2. avgusta, na pokopališču v Predloki. Od njega so se poslovili številni sorodniki, prijatelji in sodelavci.

SLEPI IN SLABOVIDNI IZZVALI VIDEČE NA TEKMO GOLBALA

Zveza društev slepih in slabovidnih je ob zaključku tedna slepih v sodelovanju z Zvezo Lions klubov, Distrikt 129 Slovenija pripravila tekmo v golbalu med svojimi reprezentanti in člani Lions klubov. Tekmi so se pridružili tudi slovenski športni novinarji, ki so na lastni koži občutili, kakšne spretnosti zahteva igra golbala, ki je med slepimi in slabovidnimi ena izmed bolj priljubljenih športnih aktivnosti. 

V telovadnici Zavoda za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani so slepi ter slabovidni predstavnikom Lions klubov in ostalim obiskovalcem prikazali zanimivo igro golbala. Golbal ekipa slepih in slabovidnih je na igrišču pokazala izjemne spretnosti in sposobnosti, ki so jih pridobili z dolgoletnim treningom na igrišču. V tekmi proti videčim nasprotnikom, ki so jim organizatorji pokrili oči s posebnimi očali, so slepi prikazali svoje odlično znanje te igre, seveda pa se izkazali tudi kot odlični mentorji vsem tistim, ki so se z igro prvič spoznali. »Golbal bi radi približali vsem slepim in slabovidnim, tudi tistim, ki se ne šolajo v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani. Nekoč je bila Slovenija svetovna velesila v golbalu, saj smo bili svetovni in evropski prvaki, in želimo si, da bi v kratkem spet lahko krojili svetovni vrh. Prvo priložnost bomo imeli prihodnje leto na evropskem prvenstvu,« je o golbalu pri nas povedal Ivan Vinkler, trener slovenske reprezentance v golbalu.

Guverner slovenskih Lionsov Dorijan Maršič v akciji

 

Nad tekmo so bili navdušeni tudi člani ekipe Lions klubov, ki s slepimi in slabovidnimi sodelujejo pri nekaterih njihovih aktivnostih. Tekme so se z veseljem udeležili in spoznali, da se lahko golbal kosa s katerimkoli drugim športom, saj zahteva odlično telesno pripravljenost, vrhunsko orientacijo in ekipni duh. »Ljudem , ki vidijo je težko dojemljivo, kaj pomeni živeti in delati brez ali z zelo okrnjenim vidom. Danes smo se s tem čudovitim športom seznanili tudi z delčkom te realnosti« je ob tekmi dejal guverner slovenskih Lionsov Dorijan Maršič.

Boštjan Pavlič, zakladnik Zveze lions klubov Slovenije, je povedal, da se mu je ob današnjem igranju te dinamične igre za slepe utrnila zamisel, da bo skušal pripraviti promocijo golbala v svoji domači občini, Domžalah.

Članica celjskih lionsov Natalija Tomažič

 

Golbal je edinstven šport
Golbal je skupinski šport za slepe in slabovidne, ki je nastal leta 1946 z željo po rehabilitaciji vojnih invalidov. V naslednjih desetletjih se je razvil v tekmovalni šport in je že od leta 1980 pomemben član paraolimpijske družine. Edinstven je tudi v primerjavi z drugimi športi invalidov, saj nima inačice, ki bi jo igrali videči, s tem pa je še globlje povezan z identiteto slepih in slabovidnih. Gre za razgiban šport, ki zahteva odlično telesno pripravljenost, hkrati pa tudi sposobnost vrhunske orientacije, usklajevanja gibov in odzivov, povezanost s soigralci, ki jih seveda ne moreš videti, in ostale veščine.

 

Guverner slovenskih Lionsov Dorijan Maršič v napadu

 

Igra poteka na igrišču, ki je po velikosti enako odbojkarskemu. Igrišče je razdeljeno na tri dele oziroma igralne tretjine (obrambna, napadalna in nevtralna tretjina). Na vsaki strani je gol, širok? devet metrov. Igro z zvenečo žogo igrata ekipi, sestavljeni iz treh igralcev in največ treh rezervnih igralcev. Vsaka ekipa poskuša z metom po tleh skotaliti žogo prek gol linije nasprotnika, ki ji poskuša to preprečiti. Vsi igralci (tudi povsem slepi) imajo prelepljene oči, poleg tega pa morajo nositi posebna očala, skozi katera ne morejo ničesar videti. Obramba posluša zven žoge in poskuša preprečiti žogi pot v mrežo. Vsi trije igralci se s celotno dolžino telesa uležejo na tla, s čimer po možnosti zavarujejo gol in preprečijo zadetek. Igralci se orientirajo s pomočjo  gola in črt, ki so v ta namen poudarjene.
Zgodovina slovenskega golbala  in najpomembnejši rezultati so se začeli od leta 1992 dalje. Slovenska reprezentanca je že bila tako evropski kot svetovni prvak.

PREČKANJE CESTE V KROŽIŠČU JE ZA SLEPE IN SLABOVIDNE LAHKO VELIK IZZIV

Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) je v sodelovanju z Zvezo Lions klubov, Distrikt 129 Slovenija, na krožišču pri ljubljanskih Žalah pripravila prikaz prečkanja ceste v krožišču. Slepim in slabovidnim so se pridružili tudi vodilni člani Lions klubov in predstavnika Slovenske policije. Obiskovalci so z zavezanimi očmi in belo palico lahko preizkusili, kako nujne bi bile za hojo  primerne taktilne talne oznake.


Guverner Lions klubov Dorijan Maršič

Krožišča so za slepe in slabovidne velik izziv, saj se od običajnih križišč razlikujejo po svoji obliki in zato tudi po načinu prečkanja. S prikazom prečkanja ceste v krožišču je želela Zveza poudariti, da krožišča, ki jih je pri nas vedno več, niso primerno označena za potrebe slepih in slabovidnih. »Krožišča zaradi svoje oblike in načina prečkanja predstavljajo velik problem, saj slepi in slabovidni nanje še nismo navajeni v takšni meri, kot na običajna križišča. Ob tem pa moramo poudariti, da je potrebno celotno urbano okolje in procese, ki se odvijajo v njem, prilagoditi tako, da omogoča tudi slepim in slabovidnim čim večjo samostojnost, kar je eden od ključnih pogojev za neodvisno življenje in s tem preprečevanje naše izključenosti iz družbe,« je dejal Tomaž Wraber, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije.



Prečkanje krožišča pri Žalah

Dogodek ob krožišču pri Žalah so slepi in slabovidni pripravili v sodelovanju z Zvezo Lions klubov iz Distrikta 129. Guverner Lionsov Dorijan Maršič je ob tem izrazil zadovoljstvo nad dobrim sodelovanjem Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije z Lions klubi, ki skupaj delajo za dobrobit slepih in slabovidnih. »Lionsi se tradicionalno ukvarjamo s problematiko slepih in slabovidnih. Sodelovali smo z zvezami slepih in slabovidnih vse od izuma bele palice, pri dresiranju psov vodnikov, pri boju proti katarakti, zbirali smo stara korekcijska očala, in vse do podpore publikacij v brajici, prilagajanju botaničnih vrtov in knjižnic za slepe. Predvsem pa se zavedamo arhitekturnih ovir, ki jih za slepe predstavlja prometna infrastruktura. Uvedba krožišč je zagotovo posegla v uveljavljeno ureditev prehoda ceste s klasičnimi semaforji z zvočnim znakom. Zato smo želeli skupaj z ZDSSS s to demonstracijo opozoriti pristojne na ta problem,« je dodal Dorijan Maršič, guverner Zveze Lions klubov, Distrikt 129 Slovenija.

Tudi policisti so pomagali pri prečkanju.

POSLANICA OB TEDNU SLEPIH in seznam dejavnosti

Od 4. do 10. junija Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) obeležuje teden slepih. Slepi, slabovidni in videči se skupaj trudimo za boljše življenje.

 

Od 4. do 10. junija Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) obeležuje teden slepih. Ob tej priložnosti na lokalni in državni ravni pripravljajo vrsto dejavnosti, s katerimi želijo ZDSSS in medobčinska društva nagovoriti svoje člane in jim pomagati, obenem pa tudi videčim sporočiti, da so slepi in slabovidni enakopraven del družbe, ki pa zaradi slepote in slabovidnosti potrebujejo dodatno pozornost in podporo.

Predsednik ZDSSS Tomaž Wraber je svoje misli ob začetku tedna slepih strnil v poslanico: »Z vidom pridobimo več kot 80 odstotkov informacij o svojem okolju. Z njim prepoznamo poteze ljubljenih, prepoznavamo svojo bližnjo in daljno okolico. Z njim opazimo podrobnosti v neposredni bližini, predmete, ki so malo bolj oddaljeni od nas, vid pa lahko seže tudi kilometre daleč ali celo v vesoljsko neskončnost. Z njim občudujemo naravo ali slike, ki jih je naslikal človek, z njim beremo. Zato je vid eno najbolj čudovitih človekovih čutil. A običajno se tega zavemo šele takrat, ko ga izgubimo. Prav branje, ki je ena najbolj kompleksnih sposobnosti vida, je ob njegovem pešanju med prvimi ogroženo. A branje ne pomeni le prebiranje zgodb ali pisem, pomeni tudi našo vsakodnevno nujo, ko moramo prebrati obvestilo na ulici, ime na hišnem zvoncu ali navodila za jemanje zdravil. Izguba vida pa ogrozi tudi bolj preprosta opravila, kot je denimo prečkanje ceste na križišču, kaj šele na krožišču, ki jih je pri nas vsak dan več.

Torej, ob tednu slepih želimo sporočiti, da je vid nekaj izjemno dragocenega, na kar je treba paziti. Če pa vida ni mogoče ohraniti, je treba tistemu, ki ga je deloma, ali v celoti izgubil, nujno pomagati. Najprej s celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih, ki je uzakonjena že od leta 2008, pa je še vedno ni mogoče uveljaviti. Novi minister za zdravje dr. Tomaž Gantar nam pri tem obljublja podporo in iskreno upamo, da ne bo ostalo zgolj pri obljubah. Marsikaj pa je moč storiti tudi na drugi strani: tako zunanje kot notranje javne površine se da prilagoditi tako, da omogočajo samostojno gibanje tudi slepim. In nazadnje, videči, slepi in slabovidni se moramo skupaj potruditi, pa bomo skupaj živeli lepše in prijetneje.«

Z zavezanimi očmi skozi krožišče
V tednu slepih v okviru ZDSSS in medobčinskih društev pripravljajo številne dejavnosti, ki so namenjene tako članom društev kot tudi drugi javnosti. Na državni ravni se je ZDSSS v sodelovanju z Zvezo Lions klubov Slovenije, Distrikt 129, odločila, da v tednu slepih poudari dva dogodka. Prvi bo 11. junija opoldne na krožišču ob ljubljanskih Žalah, kjer bodo člani organizacije Lions s pokritimi očmi v družbi slepih in slabovidnih pokazali, kako zapleteno je slepim prečkati cesto. Dogodku se bo pridružil tudi predstavnik slovenske policije, vabljeni pa so tudi drugi, ki se želijo za trenutek postaviti v kožo slepih in slabovidnih. ZDSSS bo istega dne pripravila tudi tekmo v golbalu (igra z zvenečo žogo) z ekipo Lions, na kateri bodo javnosti predstavili lepšo in predvsem bolj zabavno plat svojega življenja.

• Od 30. maja do 2. junija 2012 je na kegljišču Golovec v Celju potekalo 13. evropsko prvenstvo v kegljanju za slepe in slabovidne v organizaciji Zveze za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijskega komiteja. Naši kegljači so pod vodstvom glavne trenerke Andreje Razlag in njene pomočnice Silve Razlag osvojili deset medalj. Tri od teh so zlate: Jakob Vodušek posamezno in kombinacija B2 ter Marjan Žalar posamezno B3, dve srebrni: Tomaž Furlan posamezno B2 in Marjan Žalar kombinacija B3 ter 5 bronastih: ženska ekipa (Karmen Vogrič, Danica Padežnik, Marija Fras), mešana ekipa MIX Tandem B2 (Danica Padežnik, Tomaž Furlan) in B3 (Marija Fras, Marjan Žalar), Marija Fras posamezno in kombinacija B3. Čestitamo! Več o tem ...

DEJAVNOSTI V TEDNU SLEPIH V OKVIRU ZDSSS IN MEDOBČINSKIH DRUŠTEV

Dejavnosti ZDSSS
• 11.  junija ob 12. uri pripravljamo hojo s pokritimi očmi in belo palico po krožišču pri Žalah, kjer bodo sodelovali člani vodstva Lions klubov, Distrikt 129 in slepi in slabovidni člani ZDSSS.
• 11. junija ob 15. uri na Zavodu za slepo in slabovidno mladino Ljubljana na Langusovi 8 pripravljamo tekmo v golbalu med člani ZDSSS in predstavniki Lions klubov ter med člani ZDSSS in predstavniki novinarjev.


Dejavnosti po medobčinskih društvih

MDSS Koper
• 6. junija ob 12.30 bodo na sedežu društva (Repičeva 4) člani Lions Klubov z obalno-kraškega območja podarili sredstva za nakup tandemskih koles, obenem pa bo član društva Aleksander Novak predstavil izid svoje prve plošče.

MDSS Celje
• 4. junija ob 14. uri na sedežu MDSS Celje komisija za aktivnost žena pripravlja predavanje gobarskega strokovnjaka o vrstah gob, njihovi uporabi v vsakdanjem življenju in zdravilstvu. Trenutno rastoče vrste gob bodo slepim na ogled po tiflo metodi. Za vse prisotne pa bodo članice v kuharski delavnici pripravile pokušino jedi iz gob.
• 25. maja so v KUD Trnovlje na gledališki predstavi podelili računalnik s programsko opremo za povečavo svojemu članu Gašperju Kušerju, učencu 4. razreda OŠ Vitanje.

MDSS Kranj
• 2. junija bo na Okroglem pri Kranju potekalo tradicionalno srečanje slepih in slabovidnih celotne Gorenjske ter njihovih prijateljev in svojcev. Srečanje ima poleg zabavnega tudi kulturni značaj. Na srečanju bo podjetje Diopta iz Ljubljane predstavilo tehnične pripomočke za slepe in slabovidne.

MDSS Ljubljana
• 5. junija na sedežu društva (Jamova 5) pripravljajo srečanje skupine za samopomoč. Kot je že v navadi ob tej priložnosti, pripravljajo piknik. Srečanje vseh svojih članov so imeli 26. maja na Okroglem pri Kranju.

MDSS Maribor
• 1. junija ob 19. uri bo v Vetrinjskem dvoru (Vetrinjska ulica 30) potekalo odprtje fotografske razstave stereOTIP. Namen razstave je opozoriti na nepredstavljive zmožnosti slepih in slabovidnih, ki si pogumno prizadevajo za polno vključevanje v družbo na vseh področjih življenja. Ob odprtju bo tudi krajši glasbeno kulturni program slepih in slabovidnih avtorjev.
• V prostorih društva (Gospejna 11) imajo do 17. julija odprto razstavo Radovedni prstki, ki je na ogled v času uradnih ur: vsak ponedeljek in sredo od 8. do 12. ure in četrtek od 15. do 17. ure. Razstavo so pripravili študenti Pedagoške fakultete Koper v okviru magistrskega študija programa 2. stopnje »Inkluzivna pedagogika« pod mentorstvom dr. Aksinje Kermauner. Izdelali so vrsto specialnih prilagojenih igrač, družabnih iger in drugih pripomočkov (kot npr. reliefne makete in podobno) za slepe in slabovidne otroke ter jih postavili na ogled ob tednu Pedagoške fakultete.

MDSS Murska Sobota
• od 7. junija do 10. junija bodo izvajali posebne socialne programe v domu oddiha ZDSSS na Okroglem pri Kranju. Sodelovali bodo strokovnjaki z različnih področij dela s slepimi in slabovidnimi: tiflopedagog, socialni delavec, defektolog. Ljudje z okvaro vida bodo osvajali veščine orientacije in mobilnosti, se usposabljali za uporabo tehničnih pripomočkov in imeli psiho socialno obravnavo.

MDSS Nova Gorica
• 9. junij ob 9. uri bodo imeli člani društva v Fiesi delavnico potapljanja,;
• 11. 6. ob 10. uri bodo člani obiskali kobilarno v Lipici.
• 16. junija ob 14. uri v Zavodu Gozd na Lokvah pripravljajo zeliščno delavnico

MDSS Novo mesto
• 23. maja 2012 so v Brežicah v okviru projekta Hočemo, znamo, zmoremo, predstavili delo in dosežke slepih in slabovidnih svojega društva in hkrati javnosti predstavili slepoto in slabovidnost.

MDSS Ptuj
• 4. junija bodo člani nastopili v 2. krogu regijskega tekmovanja v vrtnem kegljanju, ki bo v Mariboru ob 15. uri;
• 5. in 6. junija bodo potekali treningi v vrtnem kegljanju z družabnim srečanjem na kegljišču društva Dravska ul. 18, Ptuj, od 14. do 17. ure;
• 9. junija bo ob 9. uri začetek posebnega socialnega programa v domu oddiha ZDSSS Izola. Program je namenjen starejšim osebam z okvaro vida, kasneje oslepelim in družinskim članom.

8. mednarodni turnir v golbalu v Izoli

Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije in Zveza za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijski komite sta v Izoli pripravila že 8. mednarodni turnir v golbalu. Sodelovalo je 9 reprezentanc s štirih celin, ki so se med seboj pomerile v pripravah pred letošnjimi paraolimpijskimi igrami v Londonu. Turnir je potekal v petek, 18. 5., ter v soboto, 19. 5., v dvoranah Livade in na Kraški ulici.

Vrstni red:

IRAN 1. mesto ŠVEDSKA 2. mesto FINSKA 3. mesto SLOVENIJA 4. mesto NEMČIJA 5. mesto IRAK 6. mesto KANADA 7. mesto ALŽIRIJA 8. mesto MADŽARSKA 9. mesto

Izolski turnir sta zvezi prvič pripravili pred šestnajstimi leti in se je v tem času razvil v enega najkakovostnejših turnirjev na svetu. Dobro organizacijo hvalijo vse udeležene reprezentance. Na letošnjem turnirju bodo nastopile vrhunske ekipe iz Evrope, Severne Amerike, Azije in Afrike. O kakovosti turnirja priča tudi število prijavljenih ekip, zaradi katerega je bilo potrebno tekmovanje iz ene dvorane razširiti na dve.

Golbal je ekipni šport za slepe in slabovidne, ki je nastal leta 1946 z željo pomoči pri rehabilitaciji vojnih invalidov. V naslednjih desetletjih se je razvil v tekmovalni šport in je že od leta 1980 pomemben član paraolimpijske družine. Edinstven je tudi v primerjavi z drugimi športi invalidov, saj nima ekvivalenta, ki bi ga igrali videči in je s tem še globlje povezan z identiteto slepih in slabovidnih. Gre za dinamičen šport, ki zahteva odlično fizično pripravljenost, hkrati pa tudi sposobnost vrhunske orientacije, koordinacije gibov in reakcij, povezanost s soigralci, ki jih seveda ne moreš videti, itd.

Tudi slovenski igralci golbala so v samem vrhu že od osamosvojitve naprej, saj so v svoji zgodovini že postali tako svetovni kot evropski prvaki, kar štirikrat pa so nastopili tudi na paraolimpijskih igrah.

Sam turnir v Izoli veliko pripomore tudi k nadaljnjemu razvoju in prepoznavnosti golbala v Sloveniji, pri čemer so zelo aktivni tudi slovenski Lions. Ti so pod pokroviteljstvom Zveze Lions klubov Distrikta 129 Slovenija v organizaciji Lions kluba Sežana izvedli tudi akcijo "Zveneča žoga" v kateri zbirajo sredstva za podporo golbalu. Poleg njih pa so pomagali številni donatorji, predvsem Pivovarna Union in Tiskarna Silveco.
 

POPUSTI ZA SLEPE IN SLABOVIDNE SMUČARJE IN NJIHOVE SPREMLJEVALCE NA SLOVENSKIH SMUČIŠČIH V LETU 2012

 

Smučišče	Popust slepemu ali slabovidnemu smučarju v %	Popust spremljevalcu v %
CERKNO*	100	100
KANIN	100	100
RIMSKI VRELEC, KOTLJE	100	100
ROGLA	100	100
SORIŠKA PLANINA	100	100
RTC ŽIČNICE KRANJSKA GORA	100	50
KOPE	100	50
MARIBORSKO POHORJE	100 slepi; 50 slabovidni	50
RIBNIŠKO POHORJE	100 slepi; 50 slabovidni	50
VOGEL SKI CENTER	50	100
SD KUM Dobovec	100	100
ULOVKA-MAROLT	100	100
TRC-Celje-Celjska koča	100	100
SK ZAGORJE-SRC MARELA	100	100

V letošnji sezoni smo glede na lansko uspeli pridobiti popuste za slepe in slabovidne smučarje še pri štirih smučiščih, tako da jih je skupaj 14. Še vedno pa si bomo prizadevali, da nam ugodnosti ponudila tudi druga slovenska smučišča.

* V smučarskem centru Cerkno prosijo, da slepi in slabovidni smučarji koristijo brezplačno vozovnico v terminih, ko je na smučišču manj obiskovalcev, to je v dneh od ponedeljka do petka. Prosijo tudi, da jih zainteresirani o svojem prihodu na smučišče predhodno obvestijo po telefonu  05 374 34 00, da bodo pripravili vozovnico.

POMEMBNO OBVESTILO:
Ob nakupu smučarske vozovnice se mora slepi ali slabovidni smučar vedno izkazati s člansko izkaznico ZDSSS; njegov spremljevalec lahko dobi smučarsko vozovnico samo ob prisotnosti slepega oz. slabovidnega.
 

 

Razstava OD GOTIKE DO HISTORIZMA PO KORAKIH za slepe in slabovidne

Pokrajinski muzej Celje je 13. 10. 2011 odprl stalno razstavo OD GOTIKE DO HISTORIZMA PO KORAKIH, ki je namenjena obiskovalcem z okvaro vida. Razstava je umeščena v okvir stalne Kulturno zgodovinske zbirke Pokrajinskega muzeja Celje v I. nadstropju Stare grofije.
Stalna kulturno zgodovinska zbirka v PMC je urejena po slogih, od gotike do historizma. Postavitev nove razstave za obiskovalce z okvaro vida sledi razstavnemu principu zbirke; iz vsakega od slogovnih obdobij so kustosi odbrali po en najznačilnejši eksponat in ga v originalu ali repliki pripravili za taktilni ogled. Dodatna pojasnila o predmetu so na voljo v prilagojenem informativnem gradivu: v katalogu s povečano pisavo za slabovidne in v katalogu v brajici za slepe obiskovalce.
Pri pripravi razstave so se avtorji v največji možni meri držali načel, ki jih je potrebno upoštevati, da imajo obiskovalci optimalne pogoje za ogled predmeta. Predmeti so na ustrezni višini in so pritrjeni. Oglednih predmetov je devet; od tega so trije originali in šest replik.
Posebnost tokratne razstave je poskus, da bi približali obiskovalcem z motnjami vida tudi največjo znamenitost našega muzeja, to je Celjski strop, umetnino iz 17. stoletja. Sestavlja jo enajst slik, poslikanih v tehniki tempere na platnu, ki so vpete v lesene okvire. Za vsako od slik smo izdelali tipno podobo. Sledi razlaga vsebine v povečanem tisku in brajevi pisavi.

Prisrčno vabljeni vsi ljubitelji kulturne dediščine!

Podeljene plakete Državnega sveta RS za leto 2011 najzaslužnejših društvenim delavcem in delavkam - prostovoljcem in prostovoljkam

Na pobudo Državnega sveta Republike Slovenije in Zveze društvenih organizacij Slovenije (ZDOS) je predsednik Državnega sveta Republike Slovenije mag. Blaž Kavčič skupaj s predsednikom ZDOS Janezom Matohom v počastitev mednarodnega dneva prostovoljstva v četrtek, 1. decembra 2011, podelil plakete Državnega sveta najzaslužnejšim društvenim delavcem in delavkam – prostovoljcem in prostovoljkam z različnih področij delovanja.

Prejemnik plakete Tomaž Wraber

Za izjemne dosežke na področju prostovoljstva je plaketo prejel tudi Tomaž Wraber, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije.
Na pobudo Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana, Oftalmološke sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije pri Zbornici zdravstvene in babiške nege – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije,  Katedre za oftalmologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani ter Očesne klinike Ljubljana je predlog vložil državni svetnik g. Peter Požun.
 

CELOVITA REHABILITACIJA SLEPIH IN SLABOVIDNIH – DOLG SLOVENSKE POLITIKE

Ponedeljek, 28. november 2011 – Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) je v predvolilnem času strankam, ki na letošnjih volitvah kandidirajo za vstop v državni zbor, poslala pismo z vprašanji na temo izvajanja celovite rehabilitacije slepih in slabovidnih (CRSS). Rehabilitacija slepih in slabovidnih je namreč uzakonjena pravica že več kot tri leta, pa se še vedno ne izvaja. Od 13 strank, ki so prejele vprašanja, jih je 8 odgovorilo, ena pa se je opravičila.

Vprašanja, ki jih je ZDSSS naslovila na stranke (izvirni dopis najdete v priponki), so se dotaknila naslednjih tem: uveljavitve zakonske pravice do celovite rehabilitacije slepih in slabovidnih, kaj bodo stranke ob morebitni izvolitvi v državni zbor storile na tem področju in kaj bodo stranke storile glede določila Zakona o zbiranju podatkov s področja zdravstvenega varstva, ki med drugim nalaga tudi vodenje registra slepih in slabovidnih, a ga v Sloveniji še vedno ni.

Celovita rehabilitacija slepih in slabovidnih je bila namreč uzakonjena julija 2008, ko je bilo z novelo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju sprejeto, da se celovita rehabilitacija slepote in slabovidnosti v celoti financira s sredstvi obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ker Ministrstvo za zdravje kljub novemu zakonu na tem področju ni ukrepalo, je ZDSSS z oftalmološko in tiflopedagoško stroko v nekaj mesecih pripravila program »Celovite rehabilitacije slepih in slabovidnih« (CRSS). A tudi s tem programom se celovita rehabilitacija, ki je bila zakonsko določena, še vedno ni začela izvajati. ZDSSS je po pogovorih z Ministrstvom za zdravje pristala na to, da sama pripravi pilotski projekt celovite rehabilitacije, a po dobrem letu dela in čakanja so namesto njegovega financiranja pred nekaj tedni dočakali le javni razpis, ki omogoča prijavo pilotskih projektov. Ob tem ostaja odprto vprašanje, kako je lahko uzakonjena pravica postala predmet razpisa, na katerem bo morala konkurirati številnim drugim projektom.

Skupno zavzemanje za izvajanje celovite rehabilitacije
Odgovore na temo celovite rehabilitacije smo prejeli od Stranke enakih možnosti Slovenije, Nove Slovenije, Slovenske nacionalne stranke, Slovenske demokratske stranke, Slovenske ljudske stranke, Pozitivne Slovenije, Zares – socialno liberalni in Liberalno demokratske stranke. Socialni demokrati so se opravičili z obljubo, da bodo proučili, zakaj ta pravica še ni uresničena.  

Odgovorov nismo prejeli od Demokratične stranke upokojencev Slovenije, Državljanske liste Gregorja Viranta, Stranke mladih – Zeleni Evrope in Stranke za trajnostni razvoj Slovenije.

Vse stranke, ki so nam poslale svoje odgovore, so enotnega mnenja, da je za uveljavitev zakonske pravice do celovite rehabilitacije odgovorno Ministrstvo za zdravje, deloma pa tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Na vprašanje, kaj bodo na tem področju storili, če bo njihova stranka izvoljena v državni zbor ali če bo iz njihovih vrst prišel tudi novi minister za zdravje, so odgovarjali različno, a vendar s skupno rdečo nitjo, da je potrebno to področje nemudoma urediti ter slepim in slabovidnim tudi v praksi zagotoviti zakonsko določeno pravico. LDS pravi, da bodo uveljavljanje pravic slepih in slabovidnih v primeru, da bodo postali del vladajoče koalicije, to nedvoumno zapisali v koalicijsko pogodbo. Pozitivna Slovenija je zapisala, da bodo zagotovili proračunska sredstva. SNS bo od Vlade zahteval, da se ustvarijo pogoji za izvajanje tega zakona in da se zagotovijo sredstva v zdravstveni blagajni. SDS je mnenja, da je nedopustno, da dosedanja Vlada tega zakona ni izvajala, zato bodo proučili okoliščine neizvajanja zakona ter uveljavili ustrezno odgovornost. SLS odgovarja, da je potrebno za izvajanje zakona zagotoviti proračunska sredstva iz drugih področij, zato je nujno pospeševanje gospodarske rasti, izboljšanje poslovnega okolja in davčna ter administrativna razbremenitev gospodarstva. Dodajajo še, da je potrebno tudi bolj sistematično pristopiti k odpravi fizičnih in drugih ovir za bolj samostojno življenje slepih in slabovidnih. V Zaresu – socialno liberalni pravijo, da se bodo v naslednjem mandatu zavzeli, da ministrstvo izpolni svoje naloge. Nova Slovenija se prav tako zavzema za to, da se bodo zapisani zakoni izvajali dosledno. V Stranki enakih možnosti pa so slepe in slabovidne podučili, kakšen bi po mnenju stranke moral biti program CRSS, ki so ga tudi kritično ocenili, za zastavljena vprašanja pa si žal niso vzeli časa.
 
Na vprašanje o vodenju registra slepih in slabovidnih so si stranke prav tako enotne, da je treba register vzpostaviti, ga vzdrževati in temu primerno voditi, saj tako nalaga zakon že od leta 2000. Stranke se bodo zavzemale tudi za ureditev tega področja in vzpostavitev registra, ki je za reševanje problematike slepih in slabovidnih izjemno pomembno.

»Strankam, ki so si vzele čas in nam poslale odgovore, se zahvaljujemo. Vse odgovore smo skrbno proučili in jih bomo shranili ter stranke ob morebitni izvolitvi v Državni zbor zagotovo opomnili na njihove obljube in trditve. Zadnji čas je namreč, da se začnejo zakoni spoštovati, in tako je tudi s celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih. Želimo si, da bi prihodnja vlada in Ministrstvo za zdravje prisluhnilo našim težavam in da bomo z njimi lahko delovali bolj konstruktivno kot je bila to praksa do sedaj,« pravi Tomaž Wraber, predsednik ZDSSS.

Če želite prejeti originalne odgovore političnih strank, nas pokličite na 01/470 02 11 ali pišite na elektronski naslov: zdsss@zveza-slepih.si .
 

MOTIVACIJA, KLJUČ DO USPEHA

Usposabljanje za vse, ki želijo vplivati na izboljšanje kakovosti življenja slepih in slabovidnih

 

Usposabljanje bo v domu oddiha zveze na Okroglem, in sicer v petek in soboto, 25. in 26. 11. 2011.

Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije in Študentska založba vas v okviru projekta ODPRIMO VRATA KULTURE SLEPIM IN SLABOVIDNIM vljudno vabita na usposabljanje pod naslovom MOTIVACIJA, KLJUČ DO USPEHA.
Tam boste izvedeli, kako učinkovito vplivati na dvig notranje motivacije, spoznati najboljša orodja motiviranja, izpiliti tehnike komuniciranja, pravilno postaviti osebne cilje in jih tudi uresničiti ter uspešno upravljati s kariero.

Izobraževanje je namenjeno vsem, ki se na takšen ali drugačen način srečujejo ali profesionalno ukvarjajo s slepimi in slabovidnimi osebami ter imajo željo in voljo, da pridobljeno znanje prenesejo svojim kolegom.
Skupaj lahko uresničimo osrednji cilj našega projekta – povečati število slepih in slabovidnih oseb, ki se aktivno vključujejo na trg dela!
Predavateljici, Helena Jurca in Katja Macan, iz podjetja Business Success imata dolgoletne izkušnje pri vodenju delavnic s področja mehkih veščin – poslovne komunikacije, motivacije, vodenja in prodaje in na svojih usposabljanjih vedno beležita navdušen odziv slušateljev. 


Program usposabljanja:

PETEK, 25. 11. 2011
10.00 – 11.30
Temelji pozitivnega delovanja, motiviranja in jezikovnih vzorcev - trening
11.30 – 12.00: odmor za kavo
12.00 – 13.30
Ključni elementi komunikacije in Diltsove piramide osebnosti
13.30 – 15.00: odmor za kosilo
15.00 – 16.30
Coaching kot orodje motiviranja – temelji, vprašanja, ustvarjanje zaupanja

SOBOTA, 26. 11. 2011
9.00 – 10.30
Postavljanje ciljev - trening
10.30 – 11.00: odmor za kavo
11.00 – 12.30
Postopki rahljanja in odprave omejujočih prepričanj ter model Grow - trening
12.30 – 14.00: odmor za kosilo
14.00 – 15.30
Pripomočki za aktivno upravljanje s kariero

Udeležba na usposabljanju je za člane Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije ter Medobčinska društva slepih in slabovidnih brezplačna. Vsem udeležencem bo organizator kril stroške nočitev in prehrane.
Število mest je omejeno, zato prosimo za predhodno prijavo na info@zalozba.org ali po telefonu 01 200 37 03, najkasneje do ponedeljka, 21. novembra 2011.

V primeru prevelikega števila prijav si organizator pridružuje pravico do izbire udeležencev.

Projekt ODPRIMO VRATA KULTURE SLEPIM IN SLABOVIDNIM delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se financira iz Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete »Enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti«, prednostne usmeritve: »Dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture in podpora njihovi socialni vključenosti«.
 

Slabovidnost moramo pravočasno prepoznati in ukrepati

Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) je v četrtek, 17. novembra 2011, organizirala okroglo mizo na temo naraščanja slabovidnosti, njenega pravočasnega prepoznavanja in primernih ukrepov, ki bi bili za obvladovanje slabovidnosti nujni. Predstavnikom ZDSSS so se pridružili priznani strokovnjaki na področju oftalmologije, optometrije in tiflopedagogike iz Slovenije in tujine.

O soočenju s slabovidnostjo in pravočasnim ukrepanjem za zagotavljanje neodvisnega življenja so se pogovarjali doc. dr. Mirna Štabuc Šilih, dr. med., spec. oftalmologinja, asist. mag. Nataša Vidovič Valentinčič, dr. med. spec. oftalmologinja,  tiflopedagoginja Mirjana Hafnar, Tomaž Wraber, predsednik ZDSSS ter gosta iz Švedske, optometrist prof. dr. Jörgen Gustafsson in specialist za slabovidnost Krister Inde. Vsi so se strinjali, da je slabovidnost danes izjemno velik problem, včasih celo večji kot slepota, saj je na začetku zelo težko opazna. Ko pa je slabovidnost že tako razvita, da je ni moč spregledati, pa je velikokrat že prepozno za učinkovite ukrepe.

Pogled na govornike

»Slabovidnosti se pogosto ne zavedajo niti vsi, ki delajo v zdravstvu, niti družine prizadetih in pogosto celo prizadeti sami ne. To povzroča velike osebne stiske in probleme v družinah in pri delu, državi pa ogromne stroške. Najnovejši podatek z letošnjega svetovnega kongresa Vision 2011 pravi, da vsi stroški, povezani z izgubami vida po celem svetu skupaj znašajo kar tri bilijone dolarjev. Kolikšen delež k temu znesku prispeva Slovenija?« se sprašuje Tomaž Wraber, predsednik ZDSSS.

Tomaž Wraber, predsednik ZDSSS

 

Potrebni so preprosti in učinkoviti ukrepi
Po mnenju udeležencev ukrepi, ki bi lahko preprečili slabovidnost, niso zelo dragi, niti zapleteni, a jih v Sloveniji na žalost še ne izvajamo v praksi, zato je tudi zavedanje prebivalstva o tej problematiki na izredno nizki ravni. Da iz začetne težave ne bi nastal velik družben problem, je potrebno sprejeti učinkovite ukrepe, ki bi omejili slabovidnosti. Primerni ukrepi in rehabilitacija sta namreč naložbi, ki lahko prihranita številne stroške za socialne, medicinske in druge ukrepe, razbremenili pa bi lahko tudi zdravstveno blagajno.

Oftalmologinji doc. dr. Mirna Štabuc Šilih in asist. mag. Nataša Vidovič Valentinčič sta med drugim poudarili, da se težave začnejo pri odkrivanju oseb z okvaro vida. Veliko ljudi, ki se s tem soočijo, namreč ne pridejo v ambulanto ali pridejo prepozno. To bi lahko rešili s preventivnimi presejalnimi testi in tako bi lahko tudi prihranili, tako denar za razne medicinske in socialne ukrepe, kot tudi številne osebne stiske, s katerimi se soočajo posamezniki, ki jim peša vid.  

Tomaž Wraber, predsednik ZDSSS

Primer dobre prakse: obravnava slabovidnosti na Švedskem
ZDSSS pri svojem delovanju in nakazovanju problematike slabovidnosti in slepote pogosto izpostavlja izjemno dober primer obravnave in urejenosti področja slabovidnosti na Švedskem. To sta potrdila tudi gosta s Švedske, prof. dr. Jörgen Gustafsson in Krister Inde, ki sta z udeleženci okrogle mize delila svoje izkušnje in predstavila, kako obravnavajo slabovidnost na Švedskem. Po njunem mnenju je namreč s slabovidnostjo, ki je obravnavana na primeren način, mogoče polno in kreativno ter predvsem neodvisno živeti. Na Švedskem namreč slabovidnost obravnavajo in ponujajo brezplačno rehabilitacijo v kar 34 centrih za vid (Low Vision Center), kjer za slabovidne skrbijo oftalmologi, optometristi, terapevti in socialni delavci.

Specialist za slabovidnost Krister Inde je na zanimiv način ilustriral stanje na Švedskem. »Želimo, da je obravnava slabovidnosti razumljena kot rock'n'roll in ne kot dolgočasna pomoč ljudem v stiski. Na Švedskem smo na primer tako med drugim namesto šol za slepe in slabovidne otroke začeli odpirati centre za vid. Tam je na voljo celovita rehabilitacija, tudi pomoč na čustveni ravni, da se posameznik lažje sooči s pešanjem vida, kot tudi pomoč pri načrtovanju poklicne kariere. Tako ostanejo ljudje kljub pešanju vida delovno in družbeni aktivni in samostojni.«
 
Dodatne informacije: 01/470 02 11, zdsss@zveza-slepih.si

Poslanica ob svetovnem dnevu vida

Dandanes zdrav vid zahtevajo skoraj vsa opravila, od vsakdanjih pa do bolj zapletenih dejavnosti. Zato ne bomo nič kaj izvirni, če zapišemo, da je naša sodobna družba vsa čutila podredila vidu. Nekateri strokovnjaki to imenujejo okulocentrizem.

 

Ko nam vid začne pešati, se začenjamo teh podrobnosti zavedati. Nenadoma za nas predstavlja problem prav vse, od premajhnega napisa na hišnem zvoncu, obrazcev v uradih in bankah, televizijskih podnapisov, do besedil na računalniškem zaslonu. Slepi in slabodivni že leta živimo v tako organizirani družbo in vsak dan občutimo ovire, ki jih prinaša izguba vida.

 

Na pobudo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Mednarodne agencije za preprečevanje slepote (IAPB) je zato Organizacija združenih narodov drugi četrtek v oktobru proglasila za svetovni dan vida.

 

In s kakšno popotnico v ta teden vstopa Slovenija? O stanju vida slovenskega prebivalstva imamo zelo malo relevantnih podatkov. V Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) je vključenih približno 4.100 članic in članov. Glede na študije WHO in izkustvene ocene stroka trdi, da je pri nas ljudi s hujšimi okvarami vida vsaj od 8 do 10 tisoč, ob upoštevanju nekoliko širših ocen pa je teh ljudi morda vsaj še enkrat toliko. Že od julija 2000 je v veljavi »Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva«, ki določa vodenje Registra slepih in slabovidnih. A tega registra pri nas ni, saj po naših podatkih Ministrstvo za zdravje doslej za to ni namenilo nobenih sredstev.

 

Slovenija je bila med državami, ki so leta 1997 v Ženevi z aklamacijo sprejele tudi akcijo Vision 2020 – The Right to Sight. Namen akcije je bil preprečiti vse oblike izgube vida, ki se jim je mogoče izogniti. O akciji doslej pri nas še nismo zasledili prav veliko, čeprav je v svetu pokazala izjemne rezultate in pomagala prihraniti ogromne vsote denarja. Letos smo na osrednji svetovni strokovni konferenci o slepoti in slabovidnosti slišali podatek, da skupni stroški, ki jih na svetu povzročijo izgube vida, znašajo kar tri milijarde dolarjev. Bi bilo morda vseeno dobro, da se tudi naša država dejavno vključi v akcijo Vision 2020 in skuša kaj storiti?

 

Še vedno pa je možno storiti marsikaj, tudi ko je vid nepopravljivo okvarjen ali pa ga sploh ni več. Ozaveščanju o tem je namenjen 15. oktober, mednarodni dan bele palice. Delna ali popolna izguba vida človeka izrine na družbeni rob, razen če ga družba ni pripravljena s celovito rehabilitacijo naučiti novih življenjskih veščin, ki ga lahko vrnejo v življenje. Kdor je v stiku s slepimi in slabovidnimi, se zaveda krutosti te resnice.

 

Žal se večina temu spoznanju izmika. Žal tudi večina naših politikov. Kako naj si sicer razlagamo dejstvo, da je celovita rehabilitacija slepih in slabovidnih že tri leta povsem jasno zapisana v 23. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, v praksi pa je še ni mogoče uveljaviti? Kako je možno, da smo slepi in slabovidni na lastno pobudo, skupaj s tiflopedagoško in oftalmološko stroko napisali strokovni program celovite rehabilitacije, ki ima tudi vso strokovno podporo, v praksi pa se pojavljajo vsak dan nove birokratske ovire za njegovo uresničitev? In to ob dejstvu, da je vsaka rehabilitacija ali preprečitev nekega invalidnega stanje investicija, ki se neštetokrat povrne.

 

Ponovno moramo na glas povedati:

·         da je zdaj že dobra tri leta uzakonjena celovita rehabilitacija slepih in slabovidnih, ki pa je zaradi izmikanja Ministrstva za zdravje v praksi še vedno ni mogoče uveljaviti;

·         da nam država omogoča zelo malo za naše vsaj deloma neodvisno življenje nujnih medicinsko tehničnih pripomočkov, ki jih slepi in slabovidni v državah z nam primerljivim standardom dobijo brez težav;

·         da je nujno urediti finančne in tehnične možnosti za vodenje registra slepih in slabovidnih, kot to že 11 let nalaga zakon;

·         da je nujno čim prej začeti postavljati program sistematične kontrole vida vseh državljanov, s posebnim programom za rizične skupine, kar bo znatno zmanjšalo naraščanje slepote in slabovidnosti in z njima povezanih velikih stroškov;

·         da je nujno, da začne Republika Slovenija v praksi uresničevati vse svoje deklarativne opredelitve za enakopravno dostopnost ljudi z okvarami vida do vseh družbenih dogajanj od izobraževanja do zaposlovanja, kulture in drugih področij.

 

Tomaž Wraber, predsednik ZDSSS

 

 

Pohod malo drugače

                            

Za nekaj minut v koži slepih in slabovidnih

·                Zveza društev slepih in slabovidnih je na posebnem dogodku obiskovalce popeljala na sprehod z belo palico in posebnimi očali, ki simulirajo okvaro vida.

·                V drugem tednu oktobra obeležujemo svetovni dan vida in mednarodni dan bele palice.

 

Ljubljana, 10. oktober 2011 – Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) je na predlog Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije v okviru pobude Odprte hiše Slovenije organizirala poseben sprehod po Stari Ljubljani. Obiskovalcem na Šuštarskem mostu so nadeli posebna očala in bele palice ter jih preizkusili v nalogah in ovirah, s katerimi se slepi in slabovidni vsakodnevno soočajo na svojih poteh.

 

Sobotni dogodek je Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije organizirala v okviru pobude Odprte hiše Slovenije kot sklepnega dejanja Tedna arhitekture in prostora 2011. Na stojnici in na vodenem sprehodu, ki sta ga zasnovali Polona Car, članica ZDSSS in krajinska arhitektka dr. Andreja Zapušek Černe, so slepi in slabovidni obiskovalce seznanili z nujnimi spremembami prostorskih ureditev, ki bi lahko omogočale boljšo dostopnost do različnih prostorov in objektov za slepe in slabovidne.

 

Za vsaj nekaj trenutkov so se ljudje z vidom postavili v kožo slepih in slabovidnih in se soočili s posebnostmi in ovirami, ki jih običajno ne opazimo ali jih na pot nevede postavljamo. »Z dogodkom smo želeli predstaviti izkušnjo doživljanja prostora in položaja osebe z okvaro vida. Slepi in slabovidni si želimo predvsem urejenih različnih poti,  ki bi lahko z že manjšimi prilagoditvami olajšale naše življenje in nam omogočile večjo vključenost v družbo,« je dejala Polona Car. Da se lahko z zaprtimi očmi igra igre kot so šah, človek ne jezi se ter domino, so obiskovalci spoznali na stojnici ob Šuštarskem mostu, kjer so prejeli tudi ostale informacije v zvezi s slepoto in slabovidnostjo ter prostorskimi rešitvami za ljudi z okvaro vida. Ob koncu so se najbolj zavzeti preizkusili še v podpisovanju v brajevi pisavi.

 

V Sloveniji še vedno brez celotive rehabilitacije slepih in slabovidnih

Dogodek na Šuštarskem mostu je bil tudi uvod v dva pomembna dneva za slepe in slabovidne – svetovni dan vida (13. oktober) in mednarodni dan bele palice (15. oktober). Na pobudo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Mednarodne agencije za preprečevanje slepote (IAPB) je Organizacija združenih narodov drugi četrtek v oktobru proglasila za svetovni dan vida, ko slepi in slabovidni opozarjajo na svoj položaj v družbi in pravice, ki so prevečkrat zapostavljene. V Sloveniji je namreč po ocenah stroke več kot osem tisoč ljudi z okvaro vida, ki si zaslužijo celovito rehabilitacijo, kar pa se v praksi ne uresničuje. »Celovita rehabilitacija slepih in slabovidnih je že tri leta povsem jasno zapisana v 23. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, a v praksi se še vedno ne uveljavlja. Kako je torej možno, da smo slepi in slabovidni na lastno pobudo, skupaj s tiflopedagoško in oftalmološko stroko napisali strokovni program celovite rehabilitacije, ki ima tudi vso strokovno podporo, v praksi pa se pojavljajo vsak dan nove birokratske ovire za njegovo uresničitev? In to ob dejstvu, da je vsaka rehabilitacija ali preprečitev nekega invalidnega stanje investicija, ki se neštetokrat povrne,« je v poslanici ob svetovnem dnevu vida in mednarodnem dnevu bele palice dejal Tomaž Wraber, predsednik ZDSSS.

 

V poslanici Tomaž Wraber izpostavlja tudi najbolj problematična področja slepih in slabovidnih. To so:

·         da je že dobra tri leta uzakonjena celovita rehabilitacija slepih in slabovidnih, ki pa je zaradi izmikanja Ministrstva za zdravje v praksi še vedno ni mogoče uveljaviti;

·         da država omogoča zelo malo za vsaj deloma neodvisno življenje nujnih medicinsko tehničnih pripomočkov, ki jih slepi in slabovidni v državah z nam primerljivim standardom dobijo brez težav;

·         da je nujno urediti finančne in tehnične možnosti za vodenje registra slepih in slabovidnih, kot to že 11 let nalaga zakon;

·         da je nujno čim prej začeti postavljati program sistematične kontrole vida vseh državljanov, s posebnim programom za rizične skupine, kar bo znatno zmanjšalo naraščanje slepote in slabovidnosti in z njima povezanih velikih stroškov;

·         da je nujno, da začne Republika Slovenija v praksi uresničevati vse svoje deklarativne opredelitve za enakopravno dostopnost ljudi z okvarami vida do vseh družbenih dogajanj od izobraževanja do zaposlovanja, kulture in drugih področij.

 

 

O Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije:

ZDSSS je najstarejša invalidska organizacija v Sloveniji, ki so jo ustanovila medobčinska društva slepih in slabovidnih. Danes ima ZDSSS več kot štiri tisoč članov, ki jim v okviru svojih dejavnosti nudi učenje brajice, usposabljanje za uporabo novih komunikacijskih tehnologij, izobraževanje na različnih področjih, pomoč pri iskanju zaposlitve in izvaja mnoge druge dejavnosti. Glavni cilj Zveze je omogočanje slepim in slabovidnim, da se naučijo novih življenjskih strategij in veščin, ki so potrebne, da postanejo čim bolj neodvisni in enakovredni državljani v naši družbi. Več informacij na spletni strani organizacije.

 

O Tednu arhitekture in prostora 2011

Teden arhitekture in prostora združuje sklop dogodkov, ki jih organizirajo različne strokovne institucije. Skupni cilj dogodkov je osveščanje in izobraževanje javnosti o pomembnosti sodelovanja v procesih gospodarjenja s prostorom. Častno pokroviteljstvo tedna arhitekture in prostora je prevzel
predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk. Več informacij na spletni strani organizacije.

 

 

 

 

 

Generalna skupščina Evropske zveze slepih

V Frederici na Danskem od 4. 10. do 7. 10. 2011 poteka generalna skupščina Evropske zveze slepih. Alenka Bera je v sredo, 5. 10. 2011, vodila okroglo mizo predstavitev delovnih skupin s področja raznolikosti.

Alenka Bera, Krister Inde iz Švedske in Tomaž Wraber.

Alenka Bera in Barbara Krejči Piry

Alenka Bera in  Tomaž Wraber

 

Izvoljeni na 9. generalni skupščini EBU:

Funkcionarji:
Predsednik: Wolfgang Angermann, Nemčija
Prvi podpredsednik: Aleksander Neumivakin, Rusija
Drugi podpredsednik: Tommaso Daniele, Italija
Glavna tajnica: Unn Ljoner Hagen, Norveška
Blagajnik: Vincent Michel, Francija

Odborniki:
Maria Kyriacou, Ciper
Emin Demirci, Turčija
Maria Iniguez Villanueva, Španija
Ann Jönsson, Švedska
Pete Osborne, Velika Britanija
Vaclav Polasek, Češka
Sergiu Ruba, Romunija
Sinan Tafaj, Albanija

Predstavniki EBU v izvršnem odboru WBU:
Sinan Tafaj, Albanija
Unn Ljoner Hagen, Norveška
Aleksander Neumivakin, Rusija

Začasni odbor za imenovanja, postavljen do sklenitve 10. generalne skupščine Evropske zveze slepih:
Predsednik: Branislav Mamojka, Slovaška

Člani odbora:
Merja Heikkonen, Finska
Rudolf Volejník, Češka
Birgitta Blokland, Nizozemska
Barbara Krejči Piry, Slovenija
 

Vest z novinarske konference ob tednu slepih 2011:

Z novimi projekti za večjo vključenost slepih in slabovidnih

•     Ob tednu slepih Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) poudarja, da želi pomagati ne le svojemu članstvu, ampak  vsem slepim in slabovidnim pri nas.
•     V sodelovanju s slovensko policijo pripravljajo skupni projekt za večjo varnost in vključenost slepih in slabovidnih v družbo.
•    Svojim članom sta ZDSSS in podjetje Amebis predstavila  brezplačen dostop do spletne storitve RoboBraille, ki slepim  prebere pisna besedila.


Utrinek s tiskovne konference.

Ljubljana, 2. junij 2011 – V začetku junija Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) tradicionalno obeležuje teden slepih. V tem tednu se bo na lokalni in državni ravni zvrstilo nekaj dejavnosti, s katerimi želijo ZDSSS in medobčinska društva nagovoriti svoje člane ter druge slepe in slabovidne v Sloveniji in jim pomagati. V ZDSSS so začeli izvajati tudi nove projekte za  boljšo kakovost življenja slepih in slabovidnih. Pri tem so se povezali s slovensko policijo, ki jim bo na občinski ravni v okviru svojih pristojnosti pomagala pri lažjem vključevanju v družbo. Za vse slepe in slabovidne so v sodelovanju s podjetjem Amebis ob tem tednu pripravili tudi darilce: brezplačno uporabo slovenskega sintetizatorja govora na spletnem sistemu danskih raziskovalcev, imenovanem RoboBraille, ki prilagaja razna računalniška besedila v zvočni zapis.

Tomaž Wraber, predsednik ZDSSS opozarja na številne slepe in slabovidne v Sloveniji, ki jih je veliko več kot je članov ZDSSS. »Zveza v svojih medobčinskih društvih danes združuje nekaj več kot 4.000 članov, po nekaterih podatkih pa je v Sloveniji okoli 10.000 slepih in slabovidnih, morda celo več. Tako je jasno, da so številni skriti doma, brez pomoči, spodbude in razumevanja. V Zvezi želimo pomagati vsem slepim in slabovidnim v Sloveniji, zato so jim vrata naših društev vedno odprta.« ZDSSS  jih vabi, naj se obrnejo na njih, saj jih bodo sprejeli medse in jim pomagali. V okviru organizacije jih bodo med drugim učili številnih veščin, ki jih potrebujejo v svojem položaju: kako se znajti pri vsakdanjih opravilih, kako pisati in brati brajico, kako uporabljati informacijsko komunikacijsko tehnologijo in še veliko več.


Predsednik ZDSSS Tomaž Wraber in predstavnik Amebisa Anton Romšak.

 

V sodelovanju s policijo k večji ozaveščenosti o slepih

ZDSSS se je povezala s slovensko policijo, da bi skupaj olajšali vsakdanjik in zagotovili večjo varnost slepih in slabovidnih in njihovo prepoznavnost v družbi. Prek vodij policijskih okolišev, ki skrbijo za povezanost ljudi, in drugih predstavnikov v lokalnih skupnostih, bodo prirejali dejavnosti, namenjene vsem slepim in slabovidnim. Pri tem se bodo zgledovali po primeru dobre prakse z območja Nove Gorice, kjer uspešno izvajajo akcijo »Z roko v roki, skupaj za varnost slepih in slabovidnih«. Namenjena je ozaveščanju slepih in slabovidnih o samozaščitnem ravnanju, zlasti na področju prometne varnosti, in širši javnosti, ki se običajno ne zaveda dovolj, da živijo med njimi tudi ljudje z okvarami vida. Akcijo bodo razširili na vso Slovenijo in jo nadgradili z dodatnimi dejavnostmi kot so skupne delavnice in posveti, skupno delo v varnostnih sosvetih na lokalni ravni, akcija »Dan mobilnosti« in številne druge. »Naše sodelovanje s slepimi in slabovidnimi je namenjeno predvsem varnosti, pa tudi medsebojnemu spoznavanju, saj zaradi pomanjkanja znanja in informacij s strani policije ali slepih in slabovidnih lahko pride do nezadovoljstva. Trudili se bomo, da bomo slepim pomagali  in jim olajšali vsakodnevne ovire, s katerimi se soočajo,« je dodala Marija Mikulan, višja policijska inšpektorica iz generalne policijske uprave.


Policijska inšpektorica Marija Mikulan.

 

Storitev RoboBraille za branje besedil

ZDSSS je na današnji novinarski konferenci predstavila še eno pomembno storitev, ki je odslej na voljo vsem slepim in slabovidnim. V sodelovanju s podjetjem Amebis so namreč slepim in slabovidnim omogočili e-poštno oziroma spletno storitev RoboBraille, ki prilagodi digitalen besedilni dokument v zvočno datoteko. Uporaba storitve RoboBraille je hitra in preprosta, saj uporabnik po elektronski pošti pošlje besedilo, ki mu ga sistem RoboBraille vrne v želeni obliki. Storitev, ki je prejela vrsto nagrad po vsem svetu, so razvili  danski strokovnjaki in jo na našo prošnjo skupaj s strokovnjaki podjetja Amebis prilagodili tudi za slovenski jezik. Zaradi naših črkovnih posebnosti (šumnikov) to ni bilo čisto preprosto, in nekaj težav še vedno niso uspeli povsem odpraviti. Odslej bo RoboBraille brezplačno na uporabo vsem slepim in slabovidnim. Amebis je v sodelovanju z Inštitutom Jožef Štefan razvil slovenski sintetizator govora Govorec, ki prilagaja poljubno pisno slovensko besedilo v govor. Pri tem besedilo analizira, spremeni simbole v besede, besedila naglasi, določi izgovarjavo in prebere. Storitev RoboBraille je namenjena izključno za osebno uporabo in ne za komercialne namene.

Navodila:

1. Najprej odpremo svoj program za e-pošto. Izberemo možnost »Novo sporočilo« in sporočilu pripnemo dokument, ki ga želimo s storitvijo RoboBraille prilagoditi. Zapomnimo si: vsakemu sporočilu pripnemo samo en dokument.
2. V polje »Za:« vpišemo e-poštni naslov: preberi@robobraille.org, prek katerega nam program RoboBraille prilagodi dokument v slovenski sintetiziran govor.
3. RoboBraille pa uporablja več poštnih naslovov za prilagajanje dokumentov v 11 evropskih jezikov. Če želimo na primer v zvok prilagoditi angleško besedilo, ga pošljemo na naslov: britspeech@robobraille.org. Če želimo v zvok prilagoditi besedilo v kakšnem drugem jeziku, ga pošljemo na e-naslov, ki ga najdemo na spletni strani:
http://www.robobraille.org/rb/subpage1012.aspx.
4. Polje »Zadeva:« pustimo prazno, razen če želimo spremeniti hitrost branja sintetiziranega govora. Hitrost spreminjamo tako, da vpišemo pluse ali minuse v polje »Zadeva:«. Vpišemo do največ tri minuse »---« za najpočasnejše branje ali do največ tri pluse »+++« za najhitrejše branje.
5. Besedilo e-pošte naj bo prazno. Če uporabljamo samodejne podpise, logotipe podjetja in podobno v svojih elektronskih sporočilih, jih pred pošiljanjem izbrišemo.
6. Po nekaj minutah bomo prejeli e-pošto z obvestilom, da je RoboBraille obdelal naš dokument. Obvestilo bo vsebovalo spletno povezavo, na kateri najdemo datoteko s končnim rezultatom.
Ob morebitnih težavah
RoboBraille lahko obdela le en dokument na e-poštno sporočilo. Če želimo prilagoditi več dokumentov, preprosto pošljemo več e-poštnih sporočil. Če želimo izvorni dokument razdeliti na več manjših, uporabimo enak postopek, kot smo ga razložili zgoraj, le da dokument pošljemo na naslov filepart@robobraille.org.
V dokumentih PDF so pogosto slovenski znaki zapisani z nestandardnimi kodami, čeprav jih programi za ogled in tiskanje datotek PDF napišejo pravilno. V takih dokumentih RoboBraille žal ne more vedno pravilno določiti slovenskih znakov, zaradi česar bo sintetiziran govor morda težje razumljiv.
Če uporabljamo filtriranje neželene e-pošte (angl. »spam«), je dobro, da avtoriziramo e-poštni naslov noreply@robobraille.org, ki ga uporablja RoboBraille za pošiljanje obvestil. Sicer se obvestila zaradi vsebovanih hiperpovezav lahko znajdejo med smetmi.
Če prejmemo obvestilo o napaki ali če ne prejmemo obvestila nepričakovano dolgo, se na spletni strani http://www.robobraille.org/ obrnemo na RoboBraille za pomoč. Vendar upoštevajmo, da daljši dokumenti potrebujejo več časa za prilagoditev.
V imenu datoteke, ki jo pošiljamo v prilagoditev v zvočni zapis, ne smemo uporabiti znakov za šumnike, sicer RoboBraille najbrž ne bo sprejel našega dokumenta in bo odgovoril z napako. Zato pred pošiljanjem dokumenta po potrebi spremenimo znake za šumnike v imenu datoteke.
 

Filmi, prilagojeni za slepe in slabovidne

V letu 2011 bo Televizija Slovenija pripravila več filmov, ki bodo prilagojeni za slepe in slabovidne gledalke in gledalce. Prejšnji mesec smo z zvočnim opisom opremili film Piran/Pirano. Opis je pripravila Lidija Hartman, za del pogovorov, ki je potekal v italijanskem in bosanskem jeziku pa sta poskrbela Renato Horvat in Aleksander Golja.
25. maja bomo na 1. programu Televizije Slovenija premierno predvajali film Slovenka režiserja Damjana Kozoleta. Film bo na sporedu ob 20. uri. Zanj je zvočni opis pripravil radijski kolega Igor Velše.
 
V mesecu juniju bo na vrsti film Poletje v školjki. Prvi del bo na sporedu 12., drugi pa 19. junija na 1. programu TV Slovenija. Za zvočni opis je poskrbela Maja Šumej.
 
V Zavodu RTV Slovenija si prizadevamo, da bi našli kar najprimernejšo tehnično rešitev za predvajanje filmov z zvočnim opisom za slepe in slabovidne. Žal pa na tem področju znotraj Evropske Radiodifuzne Unije ni enotnega standarda, tako kot se je uveljavil za predvajanje podnapisov za gluhe in naglušne, kar pomeni da posamezne televizijske hiše uporabljajo različne tehnične poti. Tam, kjer večina uporabnikov sprejema televizijski signal prek prizemeljskega sistema oddajnikov, lahko ponudnik programov uporabi lastno mrežo oddajnikov in digitalnih sprejemnikov, kar je najbolj ugodno za obe strani. Nekatere televizijske hiše, ki oddajajo zvok v stereo tehniki, lahko uporabijo en kanal za predvajanje soundtracka, drugega pa za zvočni komentar. Ker teh možnosti Televizija Slovenija nima, smo se odločili, da za posredovanje zvočnega opisa uporabimo srednjevalovni oddajnik Radia Slovenija, tako kot to počno v sosednji Italiji. Zavedamo se, da ta rešitev ni najbolj prijazna do uporabnikov, saj morajo ti na svojih sprejemnikih poiskati srednjevalovno področje in frekvenco svoje radijske postaje (v primeru Radia Slovenija 918 KHz), in da kakovost signala ni na pričakovani ravni, vendar ta hip nimamo primernejše rešitve.
Zavod RTV Slovenija bi rad dvignil kakovost svoje ponudbe in povečal število oddaj, ki bodo prilagojene za slepe in slabovidne gledalke in gledalce. S širšim naborom sodelavk in sodelavcev, ki pripravijo zvočni opis, skušamo zadovoljiti pričakovanja uporabnic in uporabnikov in ustreči različnim okusom. Hkrati iščemo primernejšo tehnično rešitev, ki bo uporabnikom dostopna neodvisno od načina sprejema televizijskega signala (prizemeljska mreža, kabelski ponudniki ali IP televizija). V tem času prosimo za razumevanje. Veseli bomo Vaših komentarjev in pobud, ki nam bodo omogočile, da prizadevanja kar najbolje uskladimo z željami uporabnikov.
 
To jesen načrtujemo obisk Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, kjer bi se radi srečali z njenimi člani, skupaj poslušali odlomke iz različnih filmov in v pogovoru skušali poiskati najprimernejši način in pravo mero za opisovanje dogajanja na malem zaslonu.
 

Za vsa dodatna pojasnila in mnenja Vam je na voljo Marko Prpič, ki ga dobite na telefonski številki 01 475 4699 ali po elektronski pošti (marko.prpic@rtvslo.si ).

kazalo

---

Glavna navigacija

• Začetek
• Aktualno
• O Zvezi
• O problematiki
• Povezave
• Tehnični pripomočki
• Mreža spremljevalcev
• Šport in šah
• Rehabilitacija
• Strokovna literatura
• Kultura
• Javno naročilo KSS
• Rikoss

Prijava v EIS