Pot pričnemo na postajališču Podroteja, smer Divje jezero. Čez deset minut počasne hoje po asfaltni cesti, na levi strani zagledamo odcep za to zanimivo naravno lepoto. Na obveščevalni tabli si lahko preberemo kaj več o vseh značilnostih. Iz Divjega jezera do reke Idrijce teče tudi najkrajša slovenska reka Jezernica (55 m). Pot nadaljujemo mimo parkirišča na desni strani in čez sto metrov zagledamo viseči most čez reko Idrijco. Na sprehajališče Rake nas opozori tudi tabla. Ko prečkamo t.i. »cigu« most pridemo na znano idrijsko sprehajališče Rake. Tam zavijemo desno proti mestu Idrija. Po približno 45 minutah hoje pridemo v center mesta, od tam pa imamo več možnosti za oglede idrijskih znamenitosti. Lahko odidemo na ogled rudnika Antonijev rov (031 810 194, 05 377 11 42), Topilnice Hg (05 37 26 600) ali pa obiščemo Mestni muzej Idrija (05 37 26 600), ki se nahaja v prostorih gradu Gewerkenegg. Za vse tri oglede se plača vstopnina.

Ob petkih se v bodoče predvideva, da bi bila v sklopu ogleda Mestnega muzeja Idrija za skupine odigrana tudi gledališka predstava Ne bojim se ne hudiča, ne biriča, ki jo igra Metka Pavšič. Predstava vključuje zvočni uvodnik in možnost ogleda kostuma in scene za osebe z okvaro vida. Ogled muzeja s predstavo bi trajal približno dve uri. Za informacije OBVEZNO predhodno pokličite na telefonsko številko Mestnega muzeja Idrija.

Seveda pa iz Idrije ne bi smeli oditi lačni. V eni izmed gostiln (gostilna Škafar: (05) 377 32 40, Gostišče Barbara: (05) 377 11 77, pivnica Kos (05) 372 20 30) si lahko privoščite idrijske žlikrofe z »bakalco« ali drugo omako, smukavc in seveda še kaj za posladek.

Idrijo zapustimo na glavni avtobusni postaji v centru mesta.

Idrija leži v severozahodnem delu Slovenije, na stičišču predalpskega in dinarskega sveta. Za širšo okolico Idrije se časa naseljevanja ne more natančno datirati, je pa vendarle jasno, da se je močnejše priseljevanje na to območje začelo šele z odkritjem živega srebra v idrijski kotlini. Konec 15. stoletja, vsaj tako namreč pravi legenda, je škafar na območju današnje Idrije odkril živo srebro. To pa je imelo velik gospodarski, razvojni in poselitveni pomen. Danes so poleg rudnika svetovno znane tudi idrijske čipke in idrijski žlikrofi, ki so tudi evropsko zaščiteni.
Idrija se ponaša z nazivoma Alpsko mesto leta 2011 in Evropska destinacija odličnosti za leto 2011. Poznana je po drugem največjem rudniku živega srebra na svetu, takoj za španskim Almadenom. Bogata dediščina rudnika je od 30. junija 2012 umeščena na UNESCOV seznam svetovne dediščine.
Divje jezero se uvršča med največje kraške izvire v Sloveniji. Čeprav je jezerska gladina običajno spokojna, pa lahko po močnem deževju pride do močnih izbruhov vode. Divje jezero je vokliški izvir, za katere je značilno, da voda iz velikih globin pod pritiskom po strmih kanalih priteka na površje. V jezero voda priteče iz strmo spuščajočega se rova, ki je bil do sedaj raziskan do globine 160 m. Iz tega izvira teče naprej reka Jezernica, ki je tudi najkrajša površinsko tekoča reka v Sloveniji in se po 55 metrih zliva v reko Idrijco. Posebna je tudi zato, ker je ena redkih rek, ki lahko teče tudi v nasprotno smer, poleti, ob hudi pripeki in pomanjkanju vode pa je tudi že presahnila. Temperatura vode v Divjem jezeru skozi leto niha le med 7 in 10 C°. Jezero je bilo leta 1967 zavarovano kot naravni spomenik in od leta 1972 urejeno za obisk kot prvi slovenski muzej v naravi.
Sprehajalna pot ob Rakah v Idriji se začne v območju, kjer se nahaja Jožefov jašek, Kamšt – vodno kolo in Scopolijev vrt, ustanovljen v čast prvih idrijskih zdravnikov, botanikov, raziskovalcev in farmacevtov, ki so od 18. stoletja dalje prihajali v Idrijo in širili znanje v svet. Med njimi je bil najbolj znani rudniški zdravnik Scopoli, po katerem se vrt tudi imenuje.
Mestni muzej Idrija – muzej za Idrijsko in Cerkljansko je javni zavod, ki ima sedež na idrijskem gradu Gewerkenegg. Je eden od upravljalcev tehnične in kulturne dediščine na Idrijskem in Cerkljanskem. Na gradu Gewerkenegg ima muzej razstavne prostore, kjer si je možno ogledati stalno razstavo o Idriji, idrijski čipki in rudniku.
Antonijev rov je najstarejši ohranjen vstop v Rudnik živega srebra v Idriji in eden najstarejših v Evropi. Od leta 1994 je urejen za turistične oglede, kjer si obiskovalci ob vstopu ogledajo rekonstruirano prizivnico iz 19. stoletja. V jami je predstavljeno tudi ročno kopanje, nakladanje in prevažanje rude ter jamski škrat Berkmandlc, ki se je po legendi prikazoval rudarjem, jim pomagal ali pa ponagajal. Leta 1995 je bila odprta celotna pot in dokončana obnova podzemne kapele.
Območje topilnice leži na desnem bregu Idrijce v pobočju hriba Pod Golicami in obsega končno postajo tovorne žičnice, drobilnico in klasirnico, zbirne bunkerje, most s transportnim trakom, zbirni silos s podajalnikom, rotacijsko peč, sistem kondenzatorjev in dimno komoro. Kulturni spomenik z nazivom Idrija – območje topilnice rudnika živega srebra je od leta 2012 vpisan tudi na UNESCO Seznamu svetovne dediščine.

Metka Pavšič, Mirjam Debevc